1. poglavje

KAJ JE UM?

“Kdor pozna posodo (Ajatana), res postane posoda svojega ljudstva. Um je res posoda (vsega našega znanja).” (Čhandogja Upanišada, V-i-5)

Tisto, kar vas ločuje od Boga, je um. Zid, ki stoji med vami in Bogom, je um. Z Om-čintano ali predanostjo znižajte zid in z Bogom se boste soočili iz oči v oči.

UM - SKRIVNOST

Velika večina ljudi ne pozna obstoja uma in njegovega delovanja. Celo tako imenovani izobraženci vedo zelo malo o subjektivnem umu ali o delovanju le-tega in njegovi naravi. O umu so le slišali.

Zahodni psihologi nekaj vedo.

Zahodni zdravniki poznajo le delček uma. Senzorični živci prinašajo občutke s periferije ali skrajnih delov hrbtenjače. Občutki se nato prenesejo v možgansko deblo (medulla oblongata) na zadnjem delu glave, kjer se vlakna razcepijo. Od tam gredo naprej do gornjih frontalnih girusov ali zgornje frontalne konvolucije možganov v predelu čela, domnevnem sedežu intelekta ali uma. Um zazna občutke in prek aferentnih živcev pošilja motorične impulze v okončine - roke, noge itd. To je funkcija možganov samo zanje. Um je po njihovem mnenju le izloček možganov, podobno kot žolč od jeter. Zdravniki še vedno tavajo v popolni temi. Njihovi možgani potrebujejo drastično izpiranje za vnos hindujskih filozofskih idej.

Samo jogiji in tisti, ki se ukvarjajo z meditacijo in introspekcijo, poznajo obstoj uma, njegovo naravo, načine in subtilno delovanje. Prav tako poznajo različne metode za obvladovanje uma.

Um je ena od ašta-prakriti. “Zemlja, voda, ogenj, zrak, eter, um, razum in ego sestavljajo osemdelno delitev Moje narave” (Gita, VII-4).

Um ni nič drugega kot Atma-Šakti. Možgani so tisti, ki si želijo počitka (spanja), ne pa um. Jogi obvladanega uma nikoli ne spi. Čisti počitek dobi skozi samo meditacijo.

KAKO JE NASTAL UM

Um je Atma-Šakti. Prek uma se Brahman manifestira kot diferencirano vesolje s heterogenimi predmeti. Brahma je pomislil: "Tam so, res, svetovi; ustvaril bom zaščitnike svetov." Samo iz vode je zbral Purušo (Hiranjagarbha) in ga oblikoval. Segrel ga je s toploto meditacije. Ko se je tako segrel, je iznenada nastalo srce. Iz srca je vzniknil um; iz uma pa luna, glavno božanstvo uma. (Srce je sedež uma; um je torej izšel, ko je nastalo srce. V samadhiju se um vrne na svoj prvotni sedež, tj. v srce. Tudi med spanjem počiva v srcu, med njim in Brahmanom pa je tančica nevednosti) ( Aitareja Upanišada, 1-3-4).

KOZMIČNI UM IN INDIVIDUALNI UM

Hiranjagarbha, znan tudi kot Karja Brahman in Sambhuti, je kozmični um. Je vsota (Samašti) vseh umov. Individualni um je povezan s kozmičnim umom. Kozmični um, Hiranjagarbha, nadzavestni um, neskončni um, univerzalni um so sinonimi. Različni avtorji so uporabljali različne izraze. Ne bodite zmedeni. Ne bodite zbegani. To je samo šabda-bheda.

Hiranjagarbha je tudi kozmična prana. On je Sutratman (nitast Jaz). Predstavlja električno, kozmično elektrarno. Različne džive predstavljajo različne, majhne žarnice. Elektrika iz elektrarne teče skozi izolirane bakrene žice v žarnice. Podobno tudi energija iz Hiranjagarbhe teče v džive.

Ker je um zelo subtilen, je v tesni bližini ali stiku z drugimi umi, čeprav mednje posega človeška lobanja. Z razvojem uma stopate v zavesten odnos z miselnimi tokovi, z mislimi drugih bližnjih in oddaljenih, živih in mrtvih. Posamezni um A, čeprav ga od umske snovi, ki jo uporabljajo drugi posamezniki, B, C, D, E, X, Y itd., ločuje tanka stena iz najfinejše vrste snovi, je v resnici v stiku z drugimi navidezno ločenimi umi in z univerzalnim umom, katerega del je.

Če je A prijatelj B, je njegov um povezan z umom B. Um A-jevih prijateljev, sorodnikov, bratov je povezan z umom A-ja. Več umov je podobno povezanih tudi z umom B-ja. Umi tistih, ki so navezani na um A-ja, so po drugi strani potetakem povezani z umi tistih, ki so navezani na um B. Tako je en um v stiku z vsemi umi v celotnem svetu. To je vibhu teorija uma radža joge.

UM V FILOZOFIJI SANKHJE

Mahat je v filozofiji sankhja izraz, ki označuje kozmični um ali univerzalni um. Je prvo načelo, ki izhaja iz avjakte. To je prvo načelo, ki se manifestira iz nemanifestirane avjakte. Kolo vprežnega voza počiva na naperah. Slednje počivajo na zvezdišču oziroma osi. Na ta način um počiva na prakriti in prakriti počiva na Brahmanu.

Iz mahata izhaja ahankara. iz satvičnega ahankara izhaja um; iz radžastičnega ahankara izhaja prana; iz tamasičnega ahankara izhaja tanmatra; iz tanmatre izhajajo grobi elementi; iz grobih elementov izhaja pojavno vesolje. Um ni nič drugega kot ahankara, ideja jaza. Težko se je izogniti tej ideji jaza. Um se vedno navezuje na nekaj objektivnega (sthula). Sam ne more obstati. V telesu se zgolj ta um uveljavlja kot jaz.

Ideja jaza je seme drevesa uma. Poganjek, ki najprej vzklije iz tega semena ahankara, je buddhi. Iz tega poganjka izvirajo razvejane veje, imenovane sankalpe.

LINGA ŠARIRA IN ANTAVAHA ŠARIRA

Um je najpomembnejša tatva tako imenovanega linga-šarire. Linga šarira je astralno telo ali sukšma-šarira, ki je s fizičnim telesom povezano prek fizične prane. Ob smrti se loči od fizičnega telesa in odpotuje v svargo oziroma nebesa. To telo opravlja avagamano (prihajanje in odhajanje). To telo se zlije v videha mukti (breztelesno odrešitev).

Med linga šariro in antarvaha šariro obstaja razlika. Linga šarira je astralno telo, ki sestoji iz sedemnajstih tatev, in sicer petih karma-indrij, petih džñāna-indrij, petih pran, uma in razuma. Antarvaha šarira je zelo čisto. Polno je sattve. V njej ni radžasa in tamasa. S tem telesom jogi prehaja iz enega telesa v drugo (parakaja-pravesa). Lila se je po milosti Sarasvati izzvila iz fizičnega telesa in s tem antarvaha šarirom odpotovala v višje svetove. To boste našli v Jogavasišti. Šri Sankaračarja, Radža Vikramaditja, Hastamalaka in Tirumular so imeli antarvaha šariro. S pomočjo te posebne vrste čistega telesa so prehajali v telesa drugih oseb. Jogi z antarvaha šariro ima sat-sankalpo oziroma suddha sankalpo.

UM JE SUBTILNA MATERIJA

Um ni groba, vidna in otipljiva stvar. Njegov obstoj ni nikjer viden. Njegove velikosti ni mogoče izmeriti. Za svoj obstoj ne potrebuje prostora.

Um in materija sta dva vidika, subjekt in objekt enega in istega vseobsegajočega Brahmana, ki ni nobeden od njiju in vendar vključuje oba. Um je predhoden materiji. To je vedantska teorija. Materija je predhodna umu. To je znanstvena teorija.

Za um lahko rečemo, da je nematerialen le v smislu, da nima značilnosti oprijemljive materije. Vendar pa ni nematerialen v smislu, kot je nematerialen Brahman (čisti Duh) kot tak. Um je subtilna oblika materije in s tem pobudnik telesa. Um je sestavljen iz subtilne, satvične, apančikritske (nepovezane) tanmatrične materije. Um je povsem elektrika. V skladu s Čhandogja Upanišado je um oblikovan iz najfinejšega dela hrane.

Um je snov, um je subtilna snov. To razlikovanje temelji na načelu, da je duša edini vir inteligence; je samoumevna; sije s svojo lastno svetlobo. Organi (um in čutila) pa svoje načelo delovanja in življenja črpajo iz duše. Sami po sebi so brez življenja. Zato je duša vedno subjekt in nikoli objekt. Manas je lahko predmet duše. Kardinalno načelo vedante pa je, da je tisto, kar je objekt za subjekt, neinteligentno (džada). Tudi načelo samozavedanja (aham pratjak-višajatva) oziroma ahankara je neinteligentno; ne obstaja po svoji lastni svetlobi. Za dušo je zgolj zaznavni stvar.

MENTALNO TELO

Tako kot je fizično telo sestavljeno iz trdne, tekoče in plinaste snovi, je tudi duševnost sestavljena iz subtilne snovi različnih stopenj gostote z različnimi stopnjami vibracij. Radža jogi z intenzivno sadhano prodira skozi različne plasti uma.

Mentalno telo se pri različnih ljudeh zelo razlikuje. Sestavljeno je iz grobe ali finejše snovi, odvisno od potreb bolj ali manj razvite zavesti, povezane z njim. Pri izobraženih ljudeh je dejavno in dobro opredeljeno, pri nerazvitih pa je motno in slabo opredeljeno.

V duševnem telesu je več območij ali režnjev, tako kot so v možganih različni predeli za posamezne vrste misli. Med močno jezo je ves um prežet s črnim odtenkom zlobe in slabe volje, ki se izraža v kolobarjih gromozanske črnine, iz katerih se izstrelijo ognjene puščice jeze, ki želijo poškodovati tistega, do katerega čutijo jezo.

VRSTE MISLI

Vsak človek ima svoj mentalni svet. Vsak človek se popolnoma razlikuje od drugega človeka po načinu mišljenja, temperamentu, okusu, mentaliteti, telesnih značilnostih itd. Pozorno opazujte nos, ušesa, ustnice, oči, obrvi, razporeditev zob, ramena, roke, prste na rokah in nogah, videz, glas, hojo, način govorjenja itd. pri različnih moških. Med dvema osebama boste našli velike razlike. Razlikujejo se celo črte na dlaneh. Niti dva lista si nista enaka. Raznolikost je lepota stvarstva.

Obstajajo različne vrste uma. Bengalski tip uma je čustven in primeren za predanost in umetnost. Madraški tip uma je intelektualen in spreten v matematiki. Pandžabski in maharaštrski tip uma sta viteška. Bengalija je dala čustvene svetnike, Gospoda Gouranga ali Čaitanjo Mahaprabhuja, Šri Ramakrišno Paramahamsa Devo itd. Madras je dal intelektualne filozofe, kot sta Šri Šankara in Šri Ramanudža. Pandžab je dal Guruja Nanaka, Guruja Govind Singha itd. Razlikujejo se tudi njihovi okusi. Ob pogledu na ribo Bengalec čuti silno veselje. Pogled na tamarind in čilije vzbudi gloso-faringealni živec Madrasija. Pogled na sadež palmire vznemiri Tamilca iz Džafne na Cejlonu in mu prinese veliko veselje. Pogled na meso pri mesojedcu povzroči posebno veselje. Ali ni to skrivnost, da predmet leži zunaj in se ob pogledu nanj v jeziku pojavi slina? Ker imate to izkušnjo vsak dan v vsakdanjem življenju, ji ne pripisujete velikega pomena. Um je zelo skrivnosten. Prav tako je skrivnostna tudi maja.

Tudi neskončno boljši um je še vedno um in je enake oblike kot vsak človek.

VELIKOST UMSKEGA TELESA

Um je atomski (anu) po navedbah šole Njaje; je vseprežemajoč (vibhu) po šoli Radža joge Maharšija Patandžalija; je srednje velik (enako velik kot telo) po vedantični šoli.

MENTALNA AURA

Um ima avro (mentalno avro ali psihično avro). Aura je tedžas, sijaj ali avreola, ki izhaja iz uma. Aura tistih, ki so razvili svoj um, je izredno sijoča. Lahko potuje na dolge razdalje in blagodejno vpliva na veliko število ljudi, ki so pod njenim vplivom. Duhovna avra je močnejša od psihične ali pranične avre.

VPLIV MOČNEGA UMA NA ŠIBKE UME

Močan um ima vpliv na šibke ume. Hipnotizer z močnim umom hipnotizira celo gručo ali krog fantov šibkih umov.

Med nami so tisti, ki so veliko bolj senzibilno organizirani kot drugi. Kot organizem je njihovo telo bolj fino in bolj občutljivo zgrajeno. To so na splošno ljudje, na katere vedno bolj ali manj vpliva miselnost drugih, s katerimi pridejo v stik in se družijo.

Tisti, ki je prečistil svoj um, postane center moči. Vse manjše, nečiste, šibke ume nezavedno vleče k prečiščenemu, večjemu umu, saj od večjega, prečiščenega uma črpajo mir, moč in energijo.

Opazujte vpliv visoko razvitega uma na manj razvit um. Nemogoče je opisati, kaj je mogoče občutiti v prisotnosti Mojstra. Biti v njegovi navzočnosti, čeprav komaj spregovori kakšno besedo, pomeni čutiti vznemirljiv občutek do te mere, da prav začutiš nove navdihe, ki se človeka miselno dotikajo. To bo izjemna izkušnja.

Če želite piti vodo iz pipe, boste morali upogniti svoje telo. Tudi nižji um se bo moral upogniti (biti ponižen) pred razvitim umom, če bo hrepenel po tem, da bi se navzel njegovih vrlin. Sama misel mora biti umirjena in neomadeževana. Šele takrat lahko črpate navdihe. V takšnih razmerah se z višjega uma lahko v nižjega vrinejo le blagodejni vplivi. V takšnih umirjenih miselnih stanjih lahko vzdržujete občestvo z Bogom. Načrtovanje, jezno in depresivno razpoloženje, vse to moti um in deluje kot zapreka pri uresničevanju Boga.

UM SE NENEHNO SPREMINJA

Um ni nič drugega kot zbirka samskar. Ni nič drugega kot skupek navad. Ni nič drugega kot skupek želja, ki nastanejo zaradi stika z različnimi predmeti. Je tudi zbirka čustev, ki jih vzbujajo posvetne težave. Je zbirka idej, zbranih iz različnih predmetov. Te želje, ideje in občutki se nenehno spreminjajo. Nekatere stare želje in čustva nenehno zapuščajo skladišče, um, in nove jih nadomestijo.

To nenehno spreminjanje nikakor ne ovira harmonije duševnih operacij. Odhajajo le nekatere stare želje, ideje in občutki. Tisti, ki ostanejo, delujejo v zdravem sodelovanju in soglasju z novimi prišleki. Novi prišleki so močno pritegnjeni s starimi. Oboji delujejo v harmoniji in ta harmonija ohranja identiteto duševnega obstoja.

Um se ne ustvarja le vsak dan, temveč vedno. Vsako minuto spreminja svoje barve in obliko kot kameleon. Je zelo čančala (nihajoč) in asthira (nestanoviten) (Gita, VI, 26). Um se nenehno spreminja. Vsak dan pridobivate nove izkušnje. Vaša prepričanja in vest iz leta 1932 ter sposobnost, ki presoja dobro in zlo, bodo leta 1942 spremenjena. Um se razvija z izkušnjami. Svet je najboljši učitelj ali guru.

Človekova vest se glede na stanje njegovega znanja gradi in se od časa do časa spreminja s popravljanjem njegovih pogledov, v luči nadaljnjega znanja, ki ga pridobi naknadno. Vest je zbir prepričanj, do katerih nekdo pride bodisi na podlagi instinkta bodisi na podlagi razuma. Vest otroka ali divjaka se popolnoma razlikuje od vesti odraslega civiliziranega človeka in celo med civiliziranimi ljudmi se znanje tako razlikuje, da jih njihova vest usmerja v različna ravnanja. Vest satvičnega človeka se bistveno razlikuje od vesti radžastičnega človeka. Vest satvičnega človeka je zelo, zelo čista in neoporečna.

ŠTIRIKRATNI UM ALI ANTAHKARANA ČATUŠTAJA

Antahkarana je pojem, ki ga sledilci vedante uporabljajo za um, buddhi, čitta in ahankara. Če jo uporabljamo v širšem pomenu, pomeni notranje orodje. Antah pomeni notranji; karana pomeni instrument. Gre za notranji instrument (za razliko od izraza bahja karana, zunanji instrument oziroma čuti ali indrije), s katerim čutite, zaznavate, razmišljate in sklepate.

Ahankara izhaja iz prithvi-tanmatre. (Tanmatra so sukšma bhute ali subtilni elementi. Vsak od petih grobih elementov je izpeljan iz ustrezne tanmatre.) Čitta izhaja iz džala-tanmatre, buddhi iz agni-tanmatre, um iz vaju-tanmatre, srce iz akaša-tanmatre.

Um je v primerjavi s čutili četana (inteligenten). V primerjavi z buddhijem je džada (neinteligenten). Sankhja buddhi oziroma buddhi v filozofiji sankhje je kombinacija volje in intelekta. Nekateri čitto uvrščajo pod um, ahankaro pa pod buddhi.

Manas, buddhi, čitta in ahankara so le vritti-bhedi oziroma funkcionalni vidiki uma. Manas ima vse stvari za svoje predmete in se razteza skozi preteklost, sedanjost in prihodnost; je samo en, vendar ima različne funkcije. Si sodnik, ko izvajaš sodno oblast na sodišču. Si kuhar, ko delaš v kuhinji. Si predsednik društva, ko sediš na stolu v tej vlogi. Si isti človek, vendar opravljaš različne funkcije in glede na te različne funkcije te imenujemo z različnimi imeni. Podobno se um, ko opravlja sankalpa-vikalpo (voljo-misel in dvom), imenuje um; ko razlikuje in se odloča, se imenuje buddhi; ko privzema lastno identiteto, se imenuje ahankara; ko je shramba samskar in sedež spomina, se imenuje čitta; tudi ko opravlja dharano in anusandhano.

Kdo je dal vodi hladnost, ognju toploto, zraku gibanje? Te lastnosti so njihova narava. Prav tako ima um svojo svabhavo, da teče k predmetom, buddhi, da odloča, ahankara, da se samopotrjuje in identificira, čitta, da razmišlja (smriti) o tistih predmetih, ki jih ahankara identificira.

Kadar um deluje, buddhi in ahankara delujeta istočasno skupaj z umom. Um, buddhi in ahankara zdravo sodelujejo. Um ustvarja sankalpa-vikalpo. Razmišlja, ali je določena stvar dobra ali slaba. Buddhi potem sprejme odločitev. Buddhi je tisti, ki razloči višajo (niščjatmika, vjavasajatmika).

Svarupa uma je samo misel. Um je sankalpa-vikalpatmaka. Je vjakaranatmaka, ko posreduje odločitve buddhija, sporočila buddhija, organom delovanja v izvršitev. Um izbira, spremlja in zavrača.

FUNKCIJE UMA

Čutenje, mišljenje in volja je trojna funkcija uma. Spoznanje, želja in volja so trije mentalni procesi.

Um ima tri stanja, in sicer aktivno, pasivno in nevtralno. Um si vedno želi raznolikosti in novih občutkov. Monotonost ga odbija.

Zakon o asociaciji, zakon o kontinuiteti in zakon o relativnosti so trije temeljni zakoni uma.

To so značilnosti uma, in sicer sprememba (parinama), dejavnost (češta), zatiranje (nirodha), ideja v delovanju (šakti), fizično življenje (dživana), karakterizacija (dharma).

Razmišljanje, načrtovanje, čustvovanje, spoznavanje so različne dejavnosti, ki se dogajajo v umu. Včasih načrtujete. Včasih čutite. Včasih poskušate vedeti. Včasih resno razmišljate. Včasih želite (volja). Volja vključi v igro vse duševne zmožnosti. Z introspekcijo morate biti sposobni vedeti, kaj točno se v različnih trenutkih dogaja v umu.

VIDIKI UMA

Zavestni um oziroma objektivni um, podzavestni um oziroma subjektivni um (čitta) in nadzavestni um so trije vidiki uma. Z objektivnim umom vidite, slišite in berete.

Čutni um, racionalni um in intuitivni um so trije vidiki uma po drugi klasifikaciji zahodnih filozofov.

Srce je sedež štirih tattv: prane, uma, ahankare in atmana. Po vedanti je srce dejanski sedež uma. Adžñā čakra, ki je sestavljena iz dveh lotosov in se okvirno nahaja v prostoru med obema obrvema, je po šoli hatha joge sedež uma.

SEDEŽ UMA

Um ima različne sposobnosti in središča ter deluje prek ustreznih fizičnih središč v možganih. Um, buddhi in razumevanje so v linga šariri; vendar delujejo prek ustreznih centrov v fizičnih možganih. Možgani niso um, kot mislijo zahodnjaki. Um ima sedež v fizičnih možganih. Izkušnje tega fizičnega vesolja pridobiva prek vibracij v možganih.

Kralj, čeprav ima popolno oblast nad celotnim ozemljem, čeprav mu pripada celotno kraljestvo, ima posebne kraje za svoje bivanje. V svoji prestolnici ima razkošno palačo in drugo čudovito palačo v Mussuriju ali v Mount Abuju kot svoji poletni rezidenci. Prav tako ima um, čeprav je vseprisoten po telesu, tri prostore za bivanje v treh stanjih: džagrat, svapna in sušupti.Ta prostor uma v spanju je srce, v snu pa je vrat. V budnem stanju je sedež uma desno oko ali adžñā čakra. Ste opazili, kaj počnete pri aločani (poglobljenem razmišljanju)? S prstom se dotaknete očesa, obrnete oči na desno stran, obrnete oči proti prostoru med obema obrvema in začnete resno razmišljati o obravnavanem problemu. To dokazuje, da je sedež uma adžñā čakra.

UM NI ATMAN

Na Zahodu psihologi delajo veliko napako, ko pravijo, da je zavest funkcija in lastnost uma. Samo čit oziroma atman je čista zavest sama po sebi. Um si od časa do časa izposodi svetlobo iz svojega vira - Atmana, Svetlobe luči ali Sonca sonc, in se začasno blešči kot zavest, kot zlata pozlata v medenini. Um si svojo svetlobo in moč izposoja od Brahmana, vira (Joni), tako kot si železna palica izposoja toploto in sijaj od ognja. Um je džada oziroma neinteligenten, vendar se zdi, da je inteligenten, ker si izposoja svetlobo od Brahmana, tako kot si voda, izpostavljena soncu, izposoja toploto od sonca.

Um lahko počne le eno stvar naenkrat. Je končen (paričhinna). Je džada. Je učinek (karja) sattva-gune, je vinasi (pokvarljiv), je čanchala (nenehno nihajoč), je skupek idej, samskar, navad, impulzov in čustev. Svetlobo si izposoja iz adhišthane ( substrata ), Brahmana. Um lahko nadzorujete. Mislec se razlikuje od misli. V globokem spanju um ne funkcionira. Vedno rečete: “moj um”, kot da je um eno od vaših orodij, tako kot sprehajalna palica ali dežnik. Zato um ni sam po sebi sijoči Atman.

Tudi v primerih delirija ali primerih, ko pride do paralize duševnih funkcij, ko človek delno ali v celoti izgubi spomin in druge sposobnosti, kot “on” ostaja. Kot “jaz” obstaja (aham asmi ). Zdi se, da je um prav tako vaša last in zunaj vas kot okončine, obleka, ki jo nosite, ali stavba, v kateri prebivate. Zato se um razlikuje od jaza.

Um tava v temi. Pozablja vsak trenutek. Vsako sekundo se spreminja. Če mu za nekaj dni odvzamemo hrano, ne more pravilno misliti. Med globokim spanjem ne deluje. Polno je nečistoč, vasan in trišn (hrepenenj). Med jezo postane zmeden. V strahu se trese. V šoku ponikne. Kako lahko torej um razumete kot čisti Jaz?

Manas je organ čutenja in mišljenja. Ta instrument mora biti pod nadzorom nekoga, ki ga uporablja. Dživa ali človeška duša ni vodja uma, saj vidimo, da običajni ljudje ne morejo nadzorovati svojega uma. Preprosto jih sem ter tja premetavajo drobne raga-dveše, čustva in strah. Zato mora obstajati neko drugo bitje, ki je vodja uma. Kdo je to bitje? On je Manasah pati (Gospodar uma), Antarjami, Kutaštha Brahman.

Tako kot vi vidite drevo pred seboj, mora obstajati nekdo, ki vidi in ve, kaj se dogaja v notranjosti dživ.Ta nekdo je Kutaštha. Kutaštha je Brahman sam. Pred vami je kozarec. Ne more videti samega sebe. Potrebni so instrument, oko in videc. Če rečemo, da kozarec lahko vidi samega sebe, potem bo obstajala karmakartritva-bhava-virodha. To je logični nesmisel. Zato morate priznati, da obstaja tiha priča (sakši ) uma, ki je večni, nespremenljivi, večni spoznavalec, vedno spoznavajoči subjekt. On je priča motivom in modifikacijam, ki se pojavljajo v umih vseh dživ.

Išvara ali Saguna Brahman (Osebni Bog) ima popolno zavest o Nirguna Brahmanu. To je Njegova svarupa-lakšana. Hkrati ima polno kozmično zavest. Ve, kaj se dogaja v vsakem umu.

Zavest kot taka oziroma Absolutna zavest je skupna vsem. Ta čista zavest je ena sama. To je Kutaštha Čaitanja. Vse delovanje uma, vse modifikacije, ki se pojavljajo v umu vseh, so predočene eni skupni zavesti, ki je priča umskih vrittijev. Čeprav je zavest ena, ko Ramo piči škorpijon, čuti le Rama, ne pa tudi njegov prijatelj Krišna, ki stoji v njegovi bližini. Antahkarana (notranji instrument) oziroma njegov del, t.j. um je različen pri vsakem posamezniku. Antahkarana je tisto, kar omejuje človeka, ki je v resnici identičen Brahmanu ali Vrhovni duši! To istovetnost spoznamo, ko odstranimo avarano ali tančico nevednosti.

Um je za Brahmana le predmet zaznavanja. Atman neposredno spoznava vse pojave uma, kot so želja, domišljija, dvom, prepričanje, nejevera, sram, inteligenca, strah itd. in je sam povsem neprizadet in neoviran, podobno kot kristal, ki odbija različne barvne predmete, kot je sonce.

ATMAN - IZVIR ZA UM

Manas, ki se širi prek sankalpe in vikalpe, je ustvarjen z Brahmanom kot svojim vzrokom. Oblika, ki jo neskončni Atman (Vrhovni duh) prevzame skozi sankalpo, je manas (um). Najprej je obrnil hrbet razločevanju in se nato zapletel v gmote vasan predmetov. Temeljni substrat, adhišthana uma, vir oziroma osnova uma je Atman oz. Brahman oz. Absolutna zavest. Moč moči, ki daje moč umu, Luč luči, ki osvetljuje um, Videc vidcev, ki je priča vzgibom in gibanjem v umu, Opora opore, na kateri um počiva v spanju, je BRAHMAN.

“Om Kenešitam Patati Prešitam Manah - Po čigavi volji in pod čigavim vodstvom se um usmeri k želenim predmetom?” (Kenopanišad) Tej Moči moči se poklonim s sklenjenima dlanema. Ta Moč moči sem jaz (Soham, Šivoham).

Tisto Vrhovno Bitje brez para, ki prebiva v sobanah vaših src kot antarjami, se pravi Notranji vladar oz. Nadzornik oz. Sutradhara oz. Sakši (tiha priča), Antaratman (Notranji jaz), ki nima začetka, sredine ali konca, ki je vir tega sveta, Ved, telesa, uma, indrij in prane, ki je vseprežemajoč, ki je nespremenljiv, ki je eno samo homogeno bistvo (ekarasa), ki obstaja v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, ki je samobiten (svajambhu), ki je neodvisen (svatantra) in ki je samosijajen (svajam-džotiš ), je Bog oz. Atman oz. Brahman oz. Puruša oz. Čaitanja oz. Bhagavan oz. Purušottama.

V sanjah ste čudovita, sijoča svetloba. Od kod prihaja? Iz Atmana. Svetloba, ki je prisotna v sanjah, jasno kaže na to, da je Atman samosijajen (svajamdžotiš, svaprakaša ).

Bog je Resnica. Bog je Ljubezen. Bog je Svetloba luči. Bog je mir. Bog je znanje. Bog je utelešenje blaženosti. Bog je sat-čit-ananda - (absolutni) obstoj, (absoluto) znanje in (absolutna) blaženost. Bog je večnost. Bog je nesmrtnost. Bog je neskončnost. Bog je Avinasi, Vrhovni Vastu. Bog je vseprisotno bistvo oziroma substanca. Bog je edini Sara Vastu. Bog je neskončna lepota.

Bhagavan je sinonim za Boga. Bhagavan je tisti, ki ima šest atributov, in sicer džñāno (modrost), vairagjo (brezstrastnost), jaso (slavo), aišvarjo (božanske moči), šri (bogastvo) in dharmo (pravičnost), v njihovi polni meri.

Po besedah Vaju purane “Naj bi bili vsevednost, zadovoljstvo, večno znanje, neodvisnost, stalna prisotnost moči in neskončna moč teh šest vidikov (angas) Velikega Gospoda.”

Sarvadžñātva (vsevednost, poznavanje vseh svetov, njihovih dživ in njihovih karm), Sarvešvaratva (vrhovna vladavina vsega, moč razdeljevanja sadov vseh dživ), Sarvantarjamitva (notranji nadzor vseh imen in oblik ter vseh indrij in umov), Sarvakaranatva (vzročnost v ustvarjanju, ohranjanju in uničevanju vsega), Sarvanijantritva (opravljanje vsega brez napake nijame), Sarvakartritva (opravljanje vseh dejanj), Sarvašaktimatva (vsemogočnost), Svatantratva (popolna neodvisnost) je osem lastnosti Boga.

“Znanje, brezželjnost, moč nadzora, očiščevalno delovanje, resnica, odpuščanje, vzdržljivost, ustvarjanje, spoznanje o Sebi in biti podlaga vseh dejavnosti - teh deset nespremenljivih (avjaja) lastnosti vedno živi v Velikem viru vsega dobrega.”

Srišti (ustvarjanje), sthiti (ohranjanje), samhara (uničevanje), tirodhana (zastiranje) in anugraha (blagoslov) je pet vrst delovanja (pančakritjas) Boga.

Bog je tudi Nijamaka (vladar), Antarjami (poznavalec srca) in Preraka (spodbujevalec). Sadhakom pomaga na različne načine, in sicer s sanjami, notranjim glasom, z govorjenjem skozi usta drugih v vsakodnevnih pogovorih in z nasveti prijateljev.

Nitja sukha (večna blaženost), Parama šanti (najvišji mir), Nitja tripti (večno zadovoljstvo), neskončna sreča, Akhanda sukha (neprekinjeno veselje) so mogoči le v Bogu. Doseči to Božjo zavest ali samouresničitev ali daršan Boga s pomočjo ananja bhakti ali vičare. To je cilj življenja. To je vaša najvišja dolžnost. Vse druge dolžnosti so drugotne.

Bistvo indrij je um; bistvo uma je buddhi; bistvo buddhija je ahankara; bistvo ahankare je dživa (individualna duša). Brahman oz. Suddha Čaitanja je maternica oz. joni oz. adhišthana oz. podlaga za vse. On je sakši ali priča vsega.

Atman je lastnik velikega podjetja, te mentalne tovarne. Buddhi je menedžer, um je glavni uradnik. Slednji ima dve funkciji, ki jih mora opravljati: od menedžerja prejema direktne ukaze, nadzorovati pa mora tudi delavce. Tudi um ima dve funkciji. Povezan je z buddhijem, ki je vodja, in organi delovanja (karma-indrije), ki so v vlogi delavcev.

Um je notranjejši od govora. Buddhi (intelekt) je notranjejši od uma. Ahankara je notranjejši od buddhija. Dživa Čaitanja (abhasa, zrcalna inteligenca) je notranjejša od ahankare. Atman ali Kutaštha je notranjejši od Dživa Čaitanje. Atmanu ni nič notranjega. Je paripurna (poln vsega).

Ko se z analizo lastnega uma soočite z nečim, kar ni nikoli uničeno, z nečim, kar je po svoji lastni naravi večno čisto, popolno, samosijajno in nespremenljivo, ne boste več zagrenjeni, ne boste več nesrečni.

Obstaja samo eno bistvo. Je Eno brez česarkoli drugega (ekameva advitijam Brahma). Je ananta, brezhibna, vedno čista in paripurna. Meditirajte o Njem brez kolebanja uma in se osvobodite vseh bolečin z resnično umirjenostjo uma. Ker je ahankara povsem nerealen, bo zaradi naporov propadel.

DOKAZ ZA OBSTOJ UMA

Kakšna je narava Atmana oz. Brahmana? Je sat-čit-ananda. Atman je vjapaka. Kaj je torej tisto, kar omejuje videnje posamičnih duš? To je samo um. To dejstvo dokazuje obstoj notranjega instrumenta, uma.

Šri Šankara v komentarju k Brihadarjanaki navaja dva dokaza o obstoju manasa.

Prvi je ta, da je manas tisti, vse znanje prek čutov sploh omogoča. To se imenuje sarva-karma-višaja-joga. Čutno znanje je rezultat povezave med umom in čutili. Zato ni sočasnosti (za)vedenja vtisov, prejetih prek različnih čutil. Ljudje pravijo: "Moj um je bil drugje. Tega nisem videl. Nezmožnost te sočasnosti spoznavanja vtisov, ki jih dobimo prek različnih čutil, je pokazatelj obstoja uma.

Duša je stalen dejavnik. Med atmanom in čutili je potrebna povezava. Priznati moramo obstoj notranjega organa (uma), prek čigar pozornosti in ne-pozornosti poteka zaznavanje. Če notranjega organa ne bi priznali, bi prišlo do neprekinjenega zaznavanja ali do neprekinjenega ne-zaznavanja - do prvega, ko pride do povezave med atmanom, čutom (indrija) in predmetom (višaja), pri čemer vsi trije tvorijo instrumente zaznavanja. Če ob združitvi teh treh vzrokov ne bi sledil učinek, bi prišlo do neprekinjenega ne-zaznavanja. Vendar oboje ne drži. Zato moramo priznati obstoj notranjega organa, na katerega pozornost (avadhana ) in ne-pozornost (anavadhana ) se odvija zaznavanje in ne-zaznavanje. To je argument za obstoj antahkarane, katerega del je tudi um.

Drugi dokaz je sposobnost presojanja, ki jo imamo. Nekdo, ki ga ne moremo videti, se nas dotakne; in o tej osebi si mislimo svoje. Torej, sam dotik še ne omogoči, da se zavemo tega dejstva. Sposobnost, s katero sklepamo o tem, je manas.

POSEBNO ZNANJE, KI ČLOVEKA RAZLIKUJE OD ŽIVALI

Žival ne more ‘spoznati same sebe’. Ima le fizično zavest. Nima samozavedanja. Žival občuti nelagodje in bolečino. Ne more analizirati svojih lastnih duševnih stanj. Človek ne samo ‘ve’, ampak ‘ve, da ve’. to je bodisi duševna zavest bodisi samozavedanje. Človek ne le ‘čuti‘ ali ‘občuti‘ stvari, ampak ima tudi besede, s katerimi izraža svoje občutke in zaznave. Svoje občutke lahko nazorno opiše. O sebi lahko misli, da jih doživlja. Lahko se loči od občutka čutenja. Lahko razmišlja: “Čutim; slišim; vidim; vonjam; okušam; želim; delam; uživam.”

“Poznam to knjigo.” “Vem tudi, da poznam to knjigo.” To samozavedanje je lastno samo človeškim bitjem.

Na policijski postaji znanilec desetkrat udari po vratih. Zvok zavibrira in pride v ušesa ljudi in živali. Tudi živali slišijo desetkratno udarjanje. Toda človek jih prešteje in s svojim buddhijem ve: “Zdaj je ura deset.” Pridobil je to viseša džñāno (posebno znanje); medtem ko imajo živali samanja džñāno (običajno znanje). Prav to posebno znanje razlikuje človeka od živali. Ahara (hrana), nidra (spanje), bhaja (strah) in maithuna (kopulacija) so skupni obema. S pomočjo te višeša džñāne ve, kaj je prav in kaj ne, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je treba storiti (kartavja ) in česa ne (akartavja ).

ŠTIRJE VIRI ZNANJA

Navdih, razodetje, vpogled, intuicija, ekstaza, božanski uvid in stanje Paramananda so sedem ravni znanja. Obstajajo štirje viri znanja, in sicer instinkt, razum, intuicija in super-intuicija oz. Brahma-džñāna.

Instinkt

Kadar vam na desno roko zleze mravlja, se leva roka samodejno premakne proti desni, da bi odgnala mravljo. Um v tem primeru ne razmišlja. Kadar pod nogami zagledate škorpijona, samodejno umaknete nogo. To imenujemo instinktivno ali samodejno gibanje. Kako instinktivno na primer premikate svoje telo, ko prečkate ulico, da bi se rešili pred avtomobili! V takšnem mehanskem gibanju ni vrittija.

Instinkt je prisoten pri živalih in pticah. Pri pticah se ego ne vmešava v svoboden božanski tok in božansko igro. Zato je delo, ki ga instinktivno opravijo, popolnejše od tistega, ki ga opravijo ljudje. Ali niste opazili, kako odlično ptice opravijo delo pri gradnji čudovitih gnezd?

Razum

Razum je višji od instinkta in ga najdemo le pri ljudeh. Zbira dejstva, posplošuje, razmišlja od vzroka do učinka, od učinka do vzroka (apriorne in aposteriorne metode razmišljanja), od premis do sklepov, od predlogov do dokazov. Ugotavlja, odloča in sodi. Varno vas pripelje do vrat intuicije in vas tam tudi pusti.

Prepričanje, sklepanje, znanje in vera so štirje pomembni psihični procesi. Najprej ste prepričani v zdravnika. K njemu greste po diagnozo in zdravljenje. Opravi temeljit pregled in predpiše določena zdravila. Vi se z njimi strinjate. Vi sebi utemeljite: “Takšna in takšna je bolezen. Zdravnik mi je dal železo in jod. Železo bo izboljšalo mojo kri. Jod bo spodbudil limfo in absorbiral izločke in rast v jetrih. Zato ga moram jemati.”
Potem je s pomočjo teh preparatov bolezen po enem mesecu ozdravljena. Takrat pridobite znanje in popolno zaupanje v učinkovitost zdravil in strokovnost zdravnika. Zatem prijateljem priporočate tega zdravnika in njegova zdravila.

Intuicija

Intuicija je duhovna anubhava. Znanje z delovanjem karana-šarira je intuicija. Šri Aurobindo jo imenuje nadum ali nadmentalna zavest. Obstaja neposredno zaznavanje resnice (pratjakša) ali takojšnje znanje prek samadhija. Stvari spoznaš v hipu. Profesor Bergson je v Franciji pridigal o intuiciji, da bi ljudje razumeli, da obstaja še en višji vir spoznanja od intelekta. V intuiciji sploh ni procesa utemeljitve. To je pratjakša. Intuicija presega razum, vendar mu ne nasprotuje. Intelekt ga popelje do vrat intuicije in se vrne nazaj. Intuicija je divjadrišti. Je džñāna-čakšu. Duhovni prebliski in prebliski resnice prihajajo prek intuicije. Navdih, razodetje in duhovni vpogled pridejo prek intuicije.

Atma-džñāna

Atma džñāna je nad intuicijo. Prekaša karana-šariro. Je najvišja oblika znanja. Je edina resničnost.

2. poglavje

UM IN TELO

TELO, KALUP ZA UŽIVANJE UMA

Telo s svojimi organi ni nič drugega kot um. Fizično telo je zunanja manifestacija uma. Um je subtilna oblika tega fizičnega telesa. Um, ki premišljuje o telesu, postane telo sámo in potem, ko je vanj vpet, je prizadet. Vsa telesa imajo svoj sedež le v umu. Če bi bil um ohromljen, potem telo ne bi izkazovalo naše inteligence. Ali lahko brez vode obstaja vrt? Um je tisti, ki opravlja vse dejavnosti in je najvišji od teles. Umska dejanja so resnična dejanja. Um vsa dejanja izvaja zelo hitro v linga šariru in zavoljo tega stalno niha. Vendar pa grobo telo ne ve ničesar in je inertno. Tudi če bi to grobo telo razpadlo, bo um zelo hitro privzel nova telesa po svojem okusu. To fizično telo je tako rekoč ustvarjeno za njegovo lastno veselje, za izlivanje njegove energije in s tem pridobivanje različnih izkušenj tega sveta skozi petero poti ali kanalov znanja, petih džñāna-indrij (organov znanja ali zaznavanja).

MISLI NAREDIJO TELO

Dejanja, ki jih izvaja sam um, so dejansko dejanja; ne toliko tista od telesa. Telo so v resnici naše misli, razpoloženja, prepričanja in čustva, ki so objektivizirani in vidni s prostimi očmi. Treba je pozorno upoštevati, da vsaka celica v telesu trpi ali raste, dobiva življenjski ali smrtni impulz od vsake misli, ki pride v um, kajti človek raste v podobo tistega, o čemer največ razmišlja.

Ko se um obrne k določeni misli in se zadržuje ob njej, se vzpostavi določena vibracija materije, in pogosto več kot je teh vibracij (povzročenih), bolj teži k ponavljanju teh, da postanejo navada, da postanejo samodejne. Telo sledi umu in posnema njegove spremembe. Če se osredotočite na svojo misel, postanejo oči nepremične.

Vsaka sprememba misli povzroči vibracijo v vašem mentalnem telesu in ta, ko se prenese na fizično telo, povzroči aktivnost v živčni snovi vaših možganov. Ta aktivnost v živčnih celicah povzroči številne električne in kemične spremembe. Miselna aktivnost je tista, ki povzroči te spremembe.

OBRAZ: POKAZATELJ UMA

Um je subtilna oblika tega fizičnega telesa. Fizično telo je zunanja manifestacija uma. Torej če je um grob, je grobo tudi telo. Kakor človek grobega videza na splošno ne more priklicati ljubezni in usmiljenja drugih, tako tudi človek grobega uma ne more priklicati ljubezni in usmiljenja nikogar. Um zelo nazorno odraža na obrazu svoja različna stanja, ki jih inteligenten človek zlahka razbere. Obraz je pokazatelj uma, tako kot je jezik pokazatelj želodca.

Telo sledi umu. Če um pomisli na padec z višine, se telo takoj pripravi in pokaže zunanje znake. Strah, tesnoba, žalost, vedrina, veselje, jeza - vse to pusti različne vtise na obrazu.

Oči, ki so okna duše, govorijo o stanju duha. V očeh je telegrafski instrument, ki prenaša sporočila ali misli o zahrbtnosti, zvitosti, goljufiji, čisti ljubezni, sočutju, predanosti, depresiji, mračnosti, sovraštvu, veselju, miru, harmoniji, zdravju, moči in lepoti.

Če imate sposobnost, da berete iz oči drugih, lahko takoj preberete tudi misli. Preberete lahko najvišjo ali prevladujočo misel človeka, če ste pozorni na znake njegovega obraza, govora in vedenja. Za to je potrebno nekaj spretnosti, bistrosti, usposabljanja, inteligence in izkušenj.

Vaše misli, občutki, načini in čustva pustijo močne vtise na obrazu. Obraz je podoben oglasni deski, na kateri se oglašuje, kaj se dogaja v notranjosti uma. Na obrazu komajda lahko skrijete svoje misli. Morda neumno mislite, da svoje misli skrivate. Misli o poželenju, pohlepu, ljubosumju, jezi, maščevanju, sovraštvu itd. takoj pustijo globoke vtise na vašem obrazu. Obraz je zvest zapisovalec in občutljiv registrirni aparat, ki beleži in zapisuje misli, ki krožijo po umu. Obraz je polirano ogledalo, ki kaže naravo uma in njegovo vsebino v določenem trenutku.

Kdor misli, da lahko skrije svoje misli, je neumnež prve vrste. Njegov položaj je podoben položaju noja, ki, ko ga lovci preganjajo, skrije glavo v pesek in si domišlja, da ga nihče ne more videti.

Vaš obraz je kot gramofonska plošča ali gramofonski zapis. Karkoli si mislite, se takoj pojavi na vašem obrazu. Vsaka zlobna misel služi kot dleto ali igla za zapisovanje misli na vaš obraz. Vaš obraz je prekrit z brazgotinami in ranami, ki jih povzročajo zlobne misli o sovraštvu, jezi, poželenju, ljubosumju, maščevanju itd. Takoj lahko postavim diagnozo vaše duševne bolezni.

VZAJEMNI VPLIV MED UMOM IN TELESOM

Um je tesno povezan s telesom. Um deluje na telo in telo se odziva na um. Um vpliva na telo. Čist in zdrav um pomeni zdravo telo. Žalost v umu slabi telo. Tudi telo vpliva na um. Če je telo močno in zdravo, tudi um postane zdrav in močan. Če je telo bolno, postane bolan tudi um. Bolečina v želodcu povzroči depresijo v umu.

SLABE MISLI, GLAVNI VZROK BOLEZNI

Glavni vzrok bolezni, ki prizadenejo telo, so slabe misli. Kar imate v mislih, se bo pojavilo v fizičnem telesu. Vsako slabo razpoloženje ali zagrenjenost do druge osebe bo takoj vplivalo na telo in v njem povzročilo določeno bolezen. Močna strast, sovraštvo, dolgotrajno grenko ljubosumje, jedka tesnoba, napadi vročine dejansko uničujejo celice telesa in povzročajo bolezni srca, jeter, ledvic, vranice in želodca. Siloviti napadi vročičnega razploženja resno poškodujejo možganske celice, v kri vnašajo strupene kemične produkte, povzročajo splošni šok in depresijo ter zavirajo izločanje želodčnega soka, žolča in drugih prebavnih sokov v prebavilih, odvzamejo energijo in vitalnost, povzročijo prezgodnjo starost in skrajšajo življenje.

Ko je um razburjen, je razburjeno tudi telo. Kamor gre telo, mu sledi tudi um. Ko sta razburjena tako telo kakor tudi um, se prana pretaka v napačno smer. Namesto da bi stanovitno in enakomerno prežemala celotno telo, bo pulzirala neenakomerno (neritmično). Takrat hrana ni pravilno prebavljena. Pojavijo se bolezni. Če odstranimo primarni vzrok, bodo vse bolezni izginile.

Bolečine, ki prizadenejo fizično telo, imenujemo sekundarne bolezni, medtem ko vasane, ki vplivajo na um, imenujemo mentalne ali primarne bolezni. Če uničimo slabe misli, bodo vse telesne bolezni izginile. Čistost uma pomeni zdravo telo. Zato bodite previdni pri svojem razmišljanju, pri izbiri svojih misli. Vedno imejte plemenite, vzvišene, ljubeče in prijazne misli. Deležni boste harmonije, zdravja in lepote.

ŽALOSTNA PRAKSA

Resnično je obžalovanja vredno, da večina zdravnikov na svetu, zlasti alopatskih, svojim pacientom naredi več škode kot koristi. Pri svojih pacientih pretiravajo z opisom narave bolezni. Njihove misli polnijo z vsakovrstnimi izmišljenimi strahovi. Ne poznajo moči sugestij in njihovih vplivov na misli svojih pacientov. Ker je v njihovih glavah globoko zakoreninjena želja po bogatenju, se na vso moč trudijo, da bi od svojih pacientov izvlekli čim več denarja. Če svojim pacientom rečejo: "Ta bolezen ni nič. V nekaj urah boste zdravi,” kdo jim bo to izdatno plačal? Svojim bolnikom dajejo napačne predloge: “To je strašna bolezen. To je neozdravljiva bolezen. V vaših pljučih se skriva nevaren strup, nevaren mikrob.” Ubogi bolnik preživlja neprespane noči zaradi namišljenega strahu, zaradi napačnega predloga zdravnika. Vsak trenutek razmišlja: “Zdaj zdaj lahko umrem. Zdravnik je rekel, da je moja bolezen nevarna in neozdravljiva.” Izgubi veselje do obstoja. Skrb, tesnoba in strah vsak dan uničijo na milijone rdečih krvnih telesc. Zdravnik daje napačne predloge, da bi poveličeval svojo veščine, pa tudi spretnost v poklicu.

KORENINA VSEGA ZLA

Napačna predstava, da ste telo, je korenina vsega zla. Z napačnim mišljenjem se poistovetimo s telesom. Pojavi se dehadhjasa. Na telo ste navezani. To je abhimana. Nato se pojavi mamata (mojost). Poistovetite se z ženo, otroki, hišo itd. Identifikacija ali navezanost je tista, ki povzroča suženjstvo, bedo in bolečino. Nikoli niste jokali, ko je v vojni umrlo na milijone Nemcev. Zakaj? Ker ni bilo identifikacije in navezanosti. Toda zaradi navezanosti ste jokali, ko so umrli vaši otroci. Beseda ‘moj’ povzroča čudovit vpliv na um. Zapazite razlike v učinkih, ki se pojavijo v umu, ko slišite ta dva stavka: “Konj je mrtev” in “Moj konj je mrtev” !

BOLEČINA JE SAMO V MISLIH

Bolečina je očitna, dokler se povezujete z umom. V spanju ni bolečine. Če je v hrbtu vnetje z bolečino, ponoči, ko spite, ne občutite nobene bolečine. Šele ko je um prek živcev in mišljenja povezan z obolelim delom, začnete doživljati bolečino. Ko je um z uporabo kloroforma ločen od telesa, bolečine ni. V trenutkih velikega veselja huda bolečina popolnoma poneha, saj je um odtegnjen od telesa, od sedeža bolečine. Če lahko um zavestno umaknete od obolelega dela tako, da ga osredotočite na Boga ali kak drug privlačen predmet, ne boste občutili nobene bolečine niti takrat, ko ste povsem budni. Če imate močno voljo in močno titikšo (moč vzdržljivosti), potem tudi vi ne boste občutili nobene bolečine. S stalnim razmišljanjem o kakršni koli težavi ali bolezni le povečujete svojo bolečino in trpljenje. Bolečina je v mislih. Atman oziroma duh je anandasvarupa (poln blaženosti).

OSVOJITE UM, DA BI OBVLADALI TELO

Pri večini človeštva je um v veliki meri pod nadzorom telesa. Ker je njihov um zelo slabo razvit, živijo večinoma v annamaja koši. Razvijte vidžñānamaja košo in s pomočjo slednjega, t.j. buddhija, nadzorujte manomaja košo, t.j. um. Vidžñānamaja koša se razvija z abstraktnim razmišljanjem in sklepanjem, s sistematično meditacijo, Brahma-čintano, študijem Upanišad, Jogavasišthe in Brahma suter.

Ko ste obvladali um, imate popoln nadzor nad telesom. Telo je le senca uma. Je oblika, ki jo um pripravi za svoj izraz. Telo postane vaš suženj, ko obvladate um.

3. poglavje

UM, PRANA IN KUNDALINI

PRANA - ZUNANJI PLAŠČ UMA

V vesolju obstajata dve glavni tatvi, in sicer um in prana. Kjer je prana, tam je tudi um. Celo pri zunanjem gibanju diha pred nosom je um pomešan z zunanjim dihom. Prana (energija) je zunanji plašč za um. Prana prebavlja hrano, jo spreminja v limfne sokove in kri ter jo pošilja v možgane in um. Um je nato sposoben razmišljati in opravljati Brahma-vičaro (raziskovanje Brahmana). Življenje uma ohranja vibracija subtilne psihične prane, zaradi katere se oblikuje misel.

Prana je groba. Um je subtilen. Um se oblikuje iz konglomerata satvičnih esenc petih tanmatr; medtem ko se prana oblikuje iz skupka radžastične esence petih tanmatr. To je razlog, zakaj je um bolj subtilen od prane.

Pranamaja koša (vitalna ovojnica) je bolj subtilna kot fizično telo. Prekriva annamaja košo (fizično ovojnico) in je obsežnejša od nje. Manomaja koša je subtilnejša od pranamaja koše in tudi obsežnejša od te vitalne ovojnice. Dotakniti se morate telesa drugega človeka, da bi nanj fizično vplivali. Medtem ko lahko stojite na razdalji in zgolj s "prehodi" lahko vplivate na svojo prano; ker je prana (vitalno) bolj subtilna od telesa. Na človeka lahko vplivate mentalno z mislijo, čeprav živi tisoč milj stran od vas, ker je mentalna sila bolj subtilna od prane.

SOODVISNOST UMA IN PRANE

Prana in um sta drug drugemu v odnosu podpornika in podprtega. Oba sta le kot cvet in njegov vonj, kot sezamovo seme in olje v njem. Če enega od njiju pokončamo, potem bo tudi drugi prenehal obstajati. Če um in prana prenehata obstajati, potem se misli sploh ne bodo pojavile. Uničenje obeh bo vsem prineslo mokšo.

Ekagrata (osredotočenost) in nirodha (obvladanost) sta dve avasthi uma. Spanda (subtilna oz. sukšma) in nirodha sta dve avasthi prane. Ko um postane osredotočen, se spanda avastha prane pojavi sama od sebe. Če je um očiščen s pravo sattva-guno, se bo prana prosto razporedila po telesu. Hrana se bo temeljito prebavila.

UM, PRANA IN VIRJA

Um, prana in virja (seme) so v eni sambandhi (povezavi). Če lahko nadzorujete katerega koli od teh treh, se druga dva nadzorujeta sama od sebe, in to dokaj enostavno. Hatha jogiji poskušajo nadzorovati prano. Radža jogiji poskušajo nadzorovati um. Džñāna jogiji začnejo svojo sadhano z buddhijem in voljo.

KORISTI PRANAJAME

S pranajamo (nadzorom prane oz. zadrževanjem diha) lahko povečate tudi umsko energijo ter razvijete nadzor nad mislimi in kulturo mišljenja. To bo pomagalo pri koncentraciji in meditaciji. Tako bo um postal stabilen. To bo odpravilo radžas (strast) in tamas (lenobnost). Tako bodo v umu zgorele nečistoče.

S pranajamo se um postopoma premakne od grobega k subtilnemu. In potetakem izvaja celostno kontrolo nad spolnim dražljajem. Kadar vas v mislih zmoti kakšna zlobna misel, v trenutku preidite v padmasano ali siddhasano in izvajajte pranajamo. Misel vas bo nemudoma zapustila.

PREMOČ PRANE NAD UMOM

Vid je notranjejši od govora, saj vid na splošno obvešča brez protislovja. Podobno velja za sluh glede na vid, saj lahko oko posreduje napačne vtise, npr. biser kot srebro, uho pa nikoli ne sliši neobstoječega zvoka. Podobno uho izvaja svoje funkcije samo s pomočjo umske pozornosti in podobno je um odvisen od prane ali življenja. Prana je torej Brahman, najgloblje od vsega.

"Čisto res, um je nekoč zapustil telo. Po enoletni odsotnosti se je vrnil in vprašal organe: "Kako ste preživeli ločenost od mene?" "Na enak način," so odgovorili organi, "kot dojenček, ki nima sposobnosti razmišljanja, diha s pomočjo svojih dihalnih organov, govori z organom govora, vidi z očmi in sliši z ušesi.” Um se je vrnil na svoje mesto. Nato je rekel prani: "Lastnost, vsebovanja vsega, ki je pripadla meni, je tu zaradi tebe. Funkcija uma pripada prani; iz prane ali življenja izhaja vse." (Čhandogja Upanišada, V-xiv-15). Ta prilika ponazarja prevlado življenja (prane) nad umom in drugimi organi. V resnici ni bilo nič spornega.

UM IN KUNDALINI

Kundalini, kači podobna zvita moč, ki s 312 zavoji pritajena leži z obrazom navzdol v čakri muladhara, korenskem lotosu na dnu hrbtenice, je povezana s prano, prana pa je povezana z umom.

Celo vedantinec (učenec na poti džñāne) lahko doseže džñāno-ništo (nadzavestno stanje) le s prebujenjem kundalini šakti. Brez prebujenja te prvobitne energije ni mogoče nobeno nadzavestno stanje ali samadhi, pa naj gre za radža jogo, bhakti jogo ali džñāna jogo.

Kundalini šakti je mogoče prebuditi le, če je um dejansko osvobojen strasti in želja. Šakti-čalana ali asvani mudra, tadana, pračarana - vse to pomaga pri prebujanju kundalinija. Mahabheda pomaga kundalini še nadalje dvigniti. Ko je kundalini šakti prebujena, um skupaj s prano in dživo vstopi v sušumno in vse zaznave se zgodijo v mentalnem prostoru (čidakasa). Ko je kundalini prebujena, prana prehaja navzgor skozi sušumno oziroma Brahma nadi znotraj hrbtenjače, skupaj z umom in agnijem. Jogi se osvobodi fizične zavesti. Izključeni ste iz zunanjega objektivnega sveta. Takoj ko se kundalini prvič prebudi, jogi doživi teh šest vrst izkušenj, ki trajajo kratek čas, in sicer: ananda (duhovna blaženost), kampana (tresenje različnih delov telesa), udbhava (dvig s tal iz asane), ghurni (omamljenost - telo se giblje v krogu), nidra (spanec) in murčha (omedlevica). Ko prebudite kundalini, jo boste morali popeljati do sahasrare na vrhu glave.

Ko se ta kundalini vzpenja od čakre do čakre (od središča do središča), se um odpira plast za plastjo. Jogi v vsakem naslednjem središču doživlja različne vrste blaženosti (ananda). Pridobi tudi različna doživetja in različne moči. Dobi nadzor nad petimi elementi. Doživi vesolje v njegovi subtilni ali vzročni obliki. Dobi popolno znanje o tipih različnih vrst vzročne ravni. Ko kundalini doseže sahasrara čakro, se znajdete v čidakasi (prostoru znanja).

4. poglavje

UM IN HRANA

"Aharasuddhau Sattvasuddhih Sattvasuddhau Dhruva Smritih

Smritilabhe Sarvagranthinam Vipramokšah."

"Ko je hrana čista, postane čista celotna narava; ko postane čista narava, se utrdi spomin; in ko ima človek čvrst spomin, odpadejo vse vezi."

(Čhandogja Upanišada, VII-xxvi-2)

UM JE SESTAVLJEN IZ HRANE

Um je zgrajen iz hrane, ki jo zaužijemo. Najfinejši del hrane seže navzgor do srca in od tam vstopi v arterije, imenovane 'Hita', ter tako povzroči nastanek skupka organov govora in se spremeni v obliko uma, s čimer poveča um. In tako je um, ki ga povečuje hrana, materialen in ne večen, kot menijo zagovorniki vaisešike.

Upanišadski filozofi so verjeli, da je oblikovanje uma odvisno od hrane. "Hrana, ki jo zaužijemo, se preoblikuje na tri različne načine: grobi ali najtežji del postane izloček; tisti srednje gostote se spremeni v meso, najfinejši del pa tvori um." (Čhandogja Upanišada, VI-v-1) "Tako kot se pri stepanju jogurta njegovi drobni delci dvignejo in se spremenijo v maslo, tako se pri uživanju hrane dvigne najfinejši del in se spremeni v um." (Čhandogja Upanišada, VI-vi-1 in 2). Pozneje, celo v času Bhagavad-Gite, ugotavljamo, da naj bi bili trije različni mentalni temperamenti - satvični, radžasični in tamasični - oblikovani kot trije različni tipi hrane, ki jo je treba uživati. (Bhagavad-Gita, XVII-8 in 10).

KAKOVOST UMA JE ODVISNA OD KAKOVOSTI HRANE

Hrana je neposredno in tesno povezana z umom in ima ključno vlogo pri sestavi uma. Satvična dieta um pomirja, radžastična pa ga razdraži. V naravi opazite razliko med tigrom, ki se hrani z mesom, in kravo, ki se hrani s travo. Hrana ima pomemben vpliv na um. To jasno vidite vsak dan. vedno je težko nadzorovati um po težki, razkošni, neprebavljivi, bogati hrani. Um ves čas dirja, tava in poskakuje kakor osel. Alkohol povzroča v umu ogromno vznemirjenje.

Hrana ima pri meditaciji pomembno vlogo. Za namene meditacije mora biti hrana lahka, satvična in hranljiva. Telo je annamaja (sestavljeno iz hrane). Bhairavi čakra je v annamaja koši. Bhairavi čakra je maja. Lahka satvična hrana, kot so sadje, mleko itd., vas zlahka popelje do Višnu čakre in od tam do stanja nirvikalpa.
Ker je kakovost uma odvisna od kakovosti zaužite hrane, je naravno, da v interesu najvišje moralnosti vztrajamo pri izvajanju satvičnega režima prehrane za aspirante, ki vodijo kontemplativno življenje, in družinske ljudi, ki poskušajo živeti duhovno življenje v svetu. Prav zato, ker je Narada uničil svojo nečistost, mu je častitljivi Sanatkumara pokazal pot onkraj teme. Pot, ki vodi onkraj teme, je torej treba iskati v čistosti hrane, ki vključuje v svoji sledi čistost uma.

ŠKODLJIVA HRANA

Različna hrana ima različne učinke v različnih predelih možganov. Začinjene jedi, kisle stvari, urad daal, čebula, česen, čaj, vino, ribe, meso, gorčično olje itd. vzbujajo strasti in čustva, zato se jim je treba izogibati. Sadhak se jim mora še posebej izogibati. Džidžnasu (duhovni aspirant) bi se moral strogo odpovedati mesu, ribam in alkoholnim pijačam, saj te naredijo um grob in povzročijo vznemirjenje v umu. Težka hrana povzroča tandri (zaspanost) in alasjo (lenobo). Čaju se je treba odpovedati. Uničuje virjo. Sladkor je treba uživati zmerno. Bolje je, če se mu odpovemo.

ŽIVILA, KI POMAGAJO PRI MEDITACIJI

Pri meditaciji pomagajo mleko, sadje, mandlji, sladkorni bonboni, maslo, zelena kaša, bengalska kaša (čenai), namočena čez noč v vodi, kruh itd. Thed, vrsta kandamule, ki jo je mogoče najti v izobilju v Brahmapuri, Vasištha Guha in drugih delih Himalaje, je zelo satvična. Pomaga pri meditaciji. Moj prijatelj in duhovni brat svami Purušottamananda-dži je nekaj dni živel na njej, ko je bil v Vasištha Guhi, štirinajst milj od slovitega Rišikeša. Sunthi-sevana (jemanje praška iz posušenega ingverja) je zelo dobra za aspirante. Lahko jo jemljemo skupaj z mlekom. Osveži um in pomaga pri prebavi. Jogiji jo jemljejo zelo pogosto. Jogiji pijejo tudi vodo triphala. Odpravlja zaprtje, hladi sistem in preprečuje mokre sanje. Myrobalan oziroma haritaki (harad rumene barve) lahko jogiji žvečijo zelo pogosto. Ohranja seme in zaustavlja nočne izlive. Krompir, kuhan brez soli ali pražen na ognju, je zelo dober.

OPOZORILO

Evolucija je boljša od revolucije. Ne delajte nenadnih sprememb v ničemer, zlasti v hrani. Sprememba naj bo postopna. Sistem naj se ji prilagodi brez težav. Natura non facil saltum (narava nikoli ne preskakuje).

Radža jogi, ki želi nadzorovati um, se mora znati izogibati dvema skrajnostma, tj. razkošju in strogemu tamasičnemu tapasu. Preveč postenja povzroča skrajno šibkost. Ne morete opravljati nobene sadhane. Ne morete razmišljati. Ne morete razsojati. Vzemite katero koli hrano, ki vam ustreza. Ne vznemirjajte se zaradi tega. Vsaka hrana, ki je zlahka dostopna in se ujema z vašim sistemom, je neškodljiva.

KDAJ SE LAHKO ODPOVEMO HRANI.

Hrana je le skupek energije. Voda oskrbuje telo z energijo, zrak pa jo hrani. Brez hrane lahko živite precej dni, brez zraka pa ne morete živeti niti nekaj minut. Kisik je še pomembnejši. Telo potrebuje energijo. Če lahko energijo zagotovite iz katerega koli drugega vira, se lahko popolnoma odpoveste hrani. Jogiji vzdržujejo telo brez hrane tako, da pijejo nektar. Ta nektar se pretaka skozi luknjico v ustni votlini, kaplja in hrani telo. Džñāni je sposoben črpati energijo neposredno iz svoje čiste, neustavljive volje in brez hrane vzdržuje telo. Če poznate postopek črpanja energije iz kozmične ali sončne energije, lahko telo vzdržujete samo s to energijo poljubno dolgo in se lahko odpoveste hrani.

SKRIVNOST MADHUKARI BHIKŠE

Um je narejen iz subtilne esence hrane. Zato je navezan na osebe, od katerih prejema hrano. Če nekaj mesecev živite s prijateljem in z njim sprejemate hrano, se vaš um naveže na tega prijatelja, ki vas hrani. To je razlog, zakaj sanjasi živi od madhukari bhikše pri treh do petih hišah, se izogiba navezanosti in potuje od vasi do vasi. Med svojim življenjem parivradžaka (potujočega asketa) se v vasi ne sme zadržati več kot en dan. Um takšnega Paramahamse (velika duša), ki tako živi od miloščine, je čist kot voda v Gangesu in je popolnoma prost kakršne koli navezanosti. NAVEZANOST PRINAŠA SUŽENJSTVO. Navezanost je smrt. Navezanost je korenina vsega zla.

5. poglavje

TRI AVASTE

Um ima tri avaste, in sicer džagrat (stanje budnosti), svapna (stanje sanjanja) in sušupti (stanje globokega spanja).

JAGRAT AVASTA (STANJE BUDNOSTI)

Individualna duša (dživa) se imenuje budna, dokler je povezana z različnimi zunanjimi predmeti s pomočjo modifikacij uma, ki tako tvorijo dodatne omejitve duše, ki te zunanje predmete dojema in se identificira z grobim telesom, ki je eden od teh zunanjih predmetov. V budnem stanju um zaseda možgane.

SVAPNA AVASTA (STANJE SANJANJA)

Ko um vstopi v hita nadi, ki izhaja iz srca in obdaja veliko membrano okoli srca, ki je tanka kot las, razdeljen na tisoč delov, in je napolnjena z drobnim bistvom različnih barv, bele, črne, rumene in rdeče, posamezna duša ali dživa (ego) doživi stanje sanj (svapna avasta).

V sanjah čute odvržemo, tako kot odvržemo obleko, ko gremo spat. V sanjskem stanju so čuti umirjeni in vpeti v um. Med sanjanjem igra samo um. Samo um deluje svobodno in neomejeno. V sanjah ni ne zemlje ne morja, ne konja ne slona, ampak um vse ustvari iz svojega telesa, iz materialov, ki jih dobi iz budne zavesti. Um sam privzame različne oblike čebele, rože, gore, slona, konja, reke itd. On je subjekt. Je prav tako predmet. Videc in videno sta eno.

Predmeti, ki jih zaznavamo v sanjah, so oživitve vtisov, prejetih v budnem stanju, in imajo zunanjo resničnost le za sanjalca. Dživa zagleda sanje, kadar je spremenjena zaradi vtisov, ki so jih pustili zunanji predmeti. Dojemanje poteka prek notranjega organa, imenovanega manas, zato ga imenujemo notranje zaznavanje.

Vsak človek ima svoj subjektivni mentalni svet in svoja sanjska bitja. Sanjska bitja mlade ženske sta njen mož in novorojenček. Njen um ima dve močni mentalni podobi, in sicer podobi moža in dojenčka. Miselne podobe se krepijo z nenehnim razmišljanjem. Sanjska bitja zdravnika so njegovi pacienti, medtem ko so sanjska bitja odvetnika njegove stranke.

Razlikujejo se glede na temperament. Nekateri le redko sanjajo. Gjani (oz. džñāni), ki ima znanje o sebi, ne bo imel nobenih sanj.

RAZLIKA MED DŽAGRATOM IN SVAPNO

Razlika med budnim in sanjskim stanjem je v tem, da je v budnem stanju um odvisen od zunanjih vtisov, medtem ko v sanjskem stanju ustvarja lastne vtise in v njih uživa. Pri tem seveda uporablja materiale iz budnih ur.

V stanju džagrat predmeti obstajajo neodvisno od uma. Tako vsak dan vidite iste predmete, kakor hitro se zbudite iz spanja. Toda v sanjah sanjski predmeti trajajo tako dolgo, kot traja um, tako dolgo, kot trajajo sanje, saj so sanjska bitja izdelana samo iz uma. V sanjah um sam ustvari sanjska bitja iz snovi, ki jih z nekaterimi spremembami priskrbijo budne izkušnje. Ko se um vrne v budno stanje, vsa sanjska bitja izginejo.

STANJE BUDNOSTI, DOLGE SANJE

Sanjate, da ste kralj. Uživate v različnih vrstah kraljevskih užitkov. Takoj ko se zbudite, vse izgine. Vendar ne čutite izgube, saj veste, da so vsa sanjska bitja lažna. Podobno tudi v budni zavesti, če ste dobro učvrščeni v ideji, da je svet lažna iluzija, ne boste občutili nobene bolečine. Ko boste spoznali pravo tattvo (Brahman), bo tudi budna zavest postala povsem lažna kot sanje. Džagratovo stanje so dolge sanje (dirgha svapna ). Stanje budne zavesti ne obstaja niti v sanjah niti v spanju. Zato je iluzorno. Resničnost vedno obstaja v vseh pogojih ali stanjih. Prebudi se in se zavedaj, moj otrok!

SVAPNA-DŽAGRAT

Manoradžja (gradnja gradov v oblakih), spominjanje dogodkov in stvari iz sanj, spominjanje davno minulih stvari v budnem stanju so vse svapna-džagrat (sanjarjenje).

SUŠUPTI AVASTA (STANJE GLOBOKEGA SPANJA)

Ko um vstopi v puritat nadi, nastopi stanje globokega spanja. V dridha sušupti (spancu brez sanj) pride do prenehanja empirične zavesti. V tem stanju (avasta) ni igre uma. Ni ne rage ne dveše (privlačnost ali odpor, všečnost ali nepriljubljenost). Um se umiri svojemu vzroku, nastopi manolaja (involucija uma), prav tako ni igre indrij (organov, čutov).

To stanje globokega spanja ni popolno nebivanje ali negativno, saj je takšna hipoteza v nasprotju s kasnejšim spominom na osrečujoče stanje spanja. (Nižji) jaz še naprej obstaja, čeprav je prikrajšan za vsa doživetja. Zavest je neprekinjena. Takoj ko se zbudite, se zavedate, da ste obstajali med spanjem. Čutite, da vedno obstajate. Vedantinci gradijo svojo filozofijo na tej sušupti avasti. Ta stopnja jim daje ključ do nedvojnega stanja (stanja advaite). Skrbno preučevanje treh stanj - džagrat, svapna in sušupti (budnost, sanje in globok spanec) je za jasno razumevanje vedante izredno praktično koristno.

To reče Adžata Satru Gargji v Brihadaranjaka upanišadi (II-i-16): “Kje je bil duh, katerega narava je podobna znanju, v času globokega sna nekoga? Ko je duh, čigar narava spominja na znanje, tako globoko spal, je eter sredi srca, notri vpotegnjen skupaj s čutnimi zaznavami, spal tamkaj v etru. Ko duh te (čutne zaznave ) pritegne vase, takrat zares spi. Na ta način je življenje vpotegnjeno, govor prav tako, oko prav tako, tudi uho in um.

Ko se zaradi dveh dodatnih omejitev (tj. subtilnih in grobih teles) in posledične odsotnosti modifikacij, živa oseba nahaja v stanju spanja, tako rekoč zlita sama s seboj, potem pravimo, da spi. “Ko človek spi tukaj, potem se, dragi moj, združi s Sat ; izgine v svoj jaz. Zato o njem pravijo: “Spi (svapiti ), ker je odšel v svoj (svamapiti )." (Čhandogja upanišada)

Šankara opaža, da so pojavi dualizma, ki jih povzroča delovanje menda, prisotni le v stanju budnosti in sanjanja, v stanju globokega spanja pa so odsotni. V stanju budnosti in sanjanja je prisotna igra misli (ter hkratno pojavljanje imen in oblik) in s tem tudi sveta. V stanju spanja brez sanj ni misli, zato tudi ni sveta. V spanju brez sanj, kjer je človek odrezan od motečega sveta, okusimo naravo popolne blaženosti. Um (nižji manas) je tisti, ki ustvarja razlike, drugačnost, dvojnost in ločenost. Če ta um uničimo s povečevanjem sattve in ahangraha upasane, bomo povsod občutili enost (sarvatmabhava). Za to so potrebna stalna in naporna prizadevanja sadhakov.

STOPNJA ZAVESTI V TREH STANJIH

V spanju se v vašem duševnem ali vitalnem bitju vedno dogaja takšna ali drugačna dejavnost; stvari se dogajajo tam, kjer so, in to ob budni zavesti. Nekateri se na primer zelo trudijo, da bi se čez dan izpopolnili, in se v tej smeri zelo trudijo. Gredo spat, in ko naslednji dan vstanejo, ne vidijo niti trohice koristi svojih prejšnjih prizadevanj; znova morajo prehoditi isti teren. To pomeni, da sta bila napor in dosežek, kolikor ga je bilo, namenjena zgolj površinskim ali budnim delom bitja, hkrati pa so obstajali globlji in mirujoči deli, ki se jih nismo niti dotaknili. Med spancem ste padli v objem teh nezavednih predelov, ti pa so se odprli in pogoltnili vse, kar ste v zavestnih urah marljivo gradili.

Bodite zavestni. Zavedajte se tako noči kot dneva. Najprej boste morali zadobiti zavest, kasneje še nadzor. Tisti, ki se spominjate svojih sanj, ste morda imeli to izkušnjo, da ste včasih, tudi ko ste sanjali, vedeli, da so to sanje; vedeli ste, da je to izkušnja, ki ne pripada materialnemu svetu. Ko to enkrat veste, lahko v snu delujete na enak način kot v materialnem svetu. Tudi v stanju sanjanja lahko uveljavite svojo zavestno voljo in spremenite celoten potek svojega resničnega doživetja. In ko boste postajali vedno bolj zavestni, boste ponoči zadobili imeti enak nadzor nad svojim bitjem, kot ga imate podnevi, morda celo večjega. Ponoči ste namreč osvobojeni suženjstva telesnega mehanizma. Nadzor nad procesi telesne zavesti je težji, saj so bolj togi in manj dovzetni za spremembe kakor duševni ali vitalni procesi. Ponoči so duševni in vitalni deli vašega bitja, zlasti vitalni, zelo dejavni. Čez dan so pod nadzorom; telesna zavest samodejno zavira njihovo svobodno igro in izražanje. V spanju, ko je ta kontrola odpravljena, se izrazijo s svojimi naravnimi in svobodnimi gibi.

RAZLIKOVANJE MED SUŠUPTI IN ADVAITA NIŠTHO

V spanju je um v subtilnem stanju. Tudi vrittiji so prevzeli subtilno stanje. V advaita (vedantični) ništhi pa um ni prisoten. Ni vesolja. Svet se potopi v Brahmana (prapančopasamam) (Vide Mandukja upanišada, II-1).

NAJVIŠJI JAZ V TREH AVASTAH

Najvišji Jaz, ki ima štiri oblike, je v telesih vseh živih bitij in je znan pod imeni visva, taidžasa, pradžñā in turija. Sedež visve je v desnem očesu; v manasu prebiva taidžasa, (Manasjantastu taidžasah - Gaudapadov komentar Mandukja upanišade); pradžñā pa prebiva v etru srca. Predmeti uživanja so treh vrst - grobi, subtilni in blaženost sama. Tudi zadovoljstvo je trojno.

Džagaritasthano Bahišpradžñāh Saptanga Ekonavimsatimukhah Sthulabhuk Vaišvanarah Prathamah Padah - prva noga Omkara je Vaišvanara, katere področje je budno stanje, ki ima objektivno zavest, ki ima sedem udov¹ in devetnajst ust² in ki doživlja grobe predmete.” (Mandukja Upanišada, I-3). Objektivni um ali zavestni um nastopata v budnem stanju.

1 Sedem udov je: (i) nebo (je Njegova glava), (ii) sonce (je Njegovo oko), (iii) veter (je Njegov dih), (iv) akaša (je Njegov pas), (v) voda (je njegova medenica), (vi) ogenj (so njegova usta) in (vii) zemlja (so njegova stopala).

2 Devetnajst ust je: pet džñāna-indrij, pet karma-indrij, pet pran in štiri antahkarane (manas, buddhi, čitta in ahankara).

“Svapnasthanontahpradžñāh Saptanga Ekonavimsatimukhah Praviviktabhuk Taidžaso Dvitijah Padah - druga noga Omkara je taidžasa, katerega področje so sanje, ki ima subjektivno zavest, ki ima sedem udov in devetnajst ust in ki doživlja subtilne predmete.” (Mandukja upanišada, I-4). Taidžasa je izražena Čaitanja ali zavest, povezana s sanjskim stanjem. Taidžasa je uživalec subtilnega sveta. Subjektivni um in lažni ego nastopata v sanjah.

“Jatra Supto Na Kančana Kamam Kamajate Na Kanchana Svapnam Pašjati Tat Sušuptam Sušuptasthana Ekībhutah Pradžñāghana Evanandamajo Hjanandabhuk Četomukhah Pradžñāstritijah Padah - tretja noga Omkara je pradžñā, katerega področje je globok spanec, v katerem se vse zlije v eno samcato maso znanja, ki je polna blaženosti, ki doživlja blaženost in ki so vrata (do dveh stanj zavesti - budnosti in sanjanja). To je stanje globokega spanja, v katerem si speči ničesar ne želi in ne vidi nobenih sanj.” (Mandukja upanišada,I-5). Skupaj s svojimi vasanami um počiva v globokem spanju v mukhja prani (glavnem vitalnem dihu) v srcu. Mukhja prana pomeni Brahman. Vsi vrittiji privzamejo subtilno stanje.

6. poglavje

TRI GUNE

GUNE IN VRITTI

Um ima tri gune, in sicer sattvo (svetloba, blaženost, dobrota), radžas (strast, gibanje) in tamas (inercija, tema). V umu so trije vrittiji, ki ustrezajo trem gunam. Šanta vritti (mir) izhaja iz sattve, ghora vritti iz radžasa in mudha vritti iz tamasa. Ravnovesje ali uravnoteženost je santa vritti; jeza je ghora vritti; lenoba (alasja), brezskrbnost (pramada) in zaspanost (tandri) so mudha vritti.

ZNAČILNOSTI SATTVA GUNE

Sattva guna je čistost. Je prakaša (osvetlitev, svetloba). Sattva je sila, ki je ugodna za doseganje mokše. Daivi sampat - vrline, kot so neustrašnost, čistost srca, itd. vam bodo prinesle osvoboditev. Učinek sattve je brahmavičara (poizvedovanje in iskanje Resnice; razlikovanje med Sat in Asat , kaj je resnično in kaj je neresnično).

Sattvični um je vedno stabilen. Zadovoljstvo najde v notranjosti. Lahko se drži enega mesta za nedoločen čas. Z osebami ohranja prijateljstvo dolgo, dolgo časa. Gito ali Jogavasišto lahko bere poljubno število dni. Lahko živi ob dalu (leča) in rotiju (kruh) več let skupaj, ne da bi tarnal.

V satvičnih trenutkih, ko v umu prevladuje čista sattva, ste po zaslugi čistosti umskega zrcala v stiku z Božanskim Virom. Dobili boste navdih. Sestavljali boste čudovito poezijo itd. Ohranite te navdihnjene zapise. Zapišite si jih v beležnico.

Sattvapatti je stanje uma, v katerem je um poln sattve ali čistosti. Gre za čistost misli (bhava-samsuddhi ) in čistost srca (sattva-samsuddhi ). To je četrta džñāna-bhumika ali četrta stopnja džñāne.

ZNAČILNOSTI RADŽO GUNE

Radžo guna je sovražna sila, ki vas vleče navzdol v samsaro. Asuri sampat - slabosti, kot so dambha, darpa, krodha, itd. - vas bodo potegnile v pekel. Zaradi uma, obdarjenega s sattvo, bo človek miren in nedejaven, medtem ko bo zaradi uma, v katerem prevladuje radžas, nemiren. Ta guna mu ne bo dovolila sedeti križem rok in ga bo prisilila k delu.

Radžasični um si vedno želi novih občutkov in raznolikosti. Zdaj so mu všeč določene osebe, predmeti in kraji, čez nekaj časa pa se jih naveliča in si želi novih oseb za družbo, nove zelenjave za uživanje, novih knjig za branje in novih krajev za ogled (v ogledovanju najde užitek).

Um radžasičnega tipa si vedno želi družbe in pogovora. To sta dve pomanjkljivosti, ki um zelo odvračata. Izogibajte se družbi. Živite sami. Držite se moune oz. molka. Deležni boste duševnega miru. Za večino bolečin je kriva slaba družba. Bodite previdni pri izbiri svojih tovarišev. Redko boste našli dobrega, iskrenega prijatelja. Nikoli ne gojite tesnega zaupanja do prijatelja, preden ga skozi daljše obdobje ne preizkusite. V Brahmanu, ki je asanga in asabda, ni družbe ali pogovora.

Radžasični um se nagiba k oziranju na napake drugih. Obenem se spominja slabih dejanj ali krivic, ki jih storijo drugi, in zlahka pozabi na njihova dobra dejanja. Ti dve težnji krepita sovraštvo in povzročata pogoste motnje v umu.

Um, ki je brez sattva gune, ne bo dovolj dober, da bi srečo drugih obravnaval kot svojo lastno, zato se bo nenehno zgražal. Ker takšen um ni sam po sebi radosten, da bi se lahko veselil tujih vrlin, v njem ni notranjega zadovoljstva. Ker trpljenja drugih ne obravnava kot svojega, se v njem ne pojavi sočutje do njih.

Radžasični um je tisti, ki razdvaja, ločuje, deli in zavajajoče kaže mnogoterost (nanatva ). Sonce je eno. Luna je ena. Akaša je en. Skupna ideja za (različnimi) jeziki je ena. Občutek iskrenosti je en sam. Ni notranjosti ali zunanjosti. Mož in žena postaneta eno v srcu. Intimni prijatelji so eno v srcu. Materija je eno. Energija je ena. Sattvični um je eno. Združuje. Kozmični mahat je eden. Karma (zakon vzroka in posledice) je ena. Dharma je ena. Religija je ena. Resnica je ena. Brahman je eno. Ekameva Advitijam Brahma (Brahman je eno brez para).

Intenzivni radžas se spremeni v satvičnega. Lopov Ratnakar je postal modrec Valmiki. Džagai in Madhai, ki sta bila silno radžasična in sta v Gospoda Gouranga metala kamenje, sta postala njegova prva učenca.

POMEN SATTVA GUNE

Pravi duševni mir ne prihaja od zunaj. Nastane v istem umu, ko ga nadzorujemo in zaustavimo njegove misli. Zelo se morate potruditi, da zaustavite strasti in želje. Le tako bo vaša nagnjenost k dejavnosti ubrana in boste mirni, vaše misli pa bodo umirjene. Zato razvijte sattva guno z džapo, vičaro, satsango, meditacijo, lahkotno sattvično hrano, tapasom in svadhjajo.

Navaden posvetno misleči človek težko sliši notranji glas Atmana. Prav tako ne more imeti čistih misli ali vičare (poizvedovanje o Jazu). Vsaka satvična (čista) misel izhaja iz satvičnega buddhija (čistega intelekta). Pri posvetnežih vse misli izvirajo le iz uma. Tisti, ki izvaja niškama karma jogo (nesebično služenje) in ga krasi čistost uma, se začne ukvarjati z mislimi o Bogu in meditaciji. Na splošno um rad goji različne vrste radovednih, fantastičnih misli. Vsakogar zavede. Lahko se pretvarja, da izvaja tudi vičaro. Toda ko pride do dejanske prakse, ne bo storil ničesar. Če smo v sebi trdno odločeni vaditi koncentracijo, in če temu dejansko sledi tudi nekaj mesecev rednega ukvarjanja z njo, torej če hrepenenje po daršanu Boga oziroma samouresničenju postane močno in akutno, šele potem lahko sklepamo, da tovrstne misli izvirajo zgolj iz našega satvičnega buddhija.

Vse sadhane so usmerjene v razvoj satte in doseganje čiste, neustavljive volje. To bo prineslo avidja nivritti (odpravo nevednosti) in paramananda-prapti (stanje Sat-Čit-Anande). Povečanje sattva gune ob spremstvu čiste, močne, odločne volje tlakuje dolgo pot do uresničitve Boga.

Tudi na svetu obstajajo osebe z nekaj satvičnimi vrlinami, kot so potrpežljivost, velikodušnost, odpuščanje itd. Duhovni aspirant pa poskuša razviti um kot celoto, da bi pridobil vse satvične vrline.

7. poglavje

PSIHIČNA STANJA

Sedite v tišini v samotni sobi in opazujte različne duševne pojave, duševna stanja, razpoloženja, impulze, čustva, razpoloženja, muhe, kaprice, domislice, ki se pojavljajo v umu. Raziskovanje subtilnih stanj notranjega psihičnega sveta bo zanimivo.

NAGONI

V ljudeh in tudi živalih obstajata dva močna nagona oziroma instinkta. To sta nagon samoohranitve in nagon razmnoževanja. Lakota je izraz samoohranitvenega instinkta. Poželenje je izraz razmnoževalnega instinkta. Nagon je neprostovoljna spodbuda k delovanju.

Dživa ali individualna duša si s svojim egoizmom želi moči, imena in slave. To počne zaradi samopoveličevanja. Izkoriščanje je pohlep. To je dejanje uporabe v sebične namene. Dominacija pomeni vzvišeno ukazovanje. Dživa želi imeti moč nad drugimi. To je Dživa-bhavana. Temeljni vzrok za industrijo, poslovanje, trgovino, itd. je pohlep in samoohranitev. Če želite imeti stalno Brahma-bhavano, se boste morali odpovedati izkoriščanju in gospodovalnosti.

Obstaja še tretji nagon, in sicer čredni nagon (nagon za družbo). Ženske uživajo v družbi moških. Moški uživajo v družbi žensk. Vzrok za to je razmnoževalni nagon. Drugi razlog je, da šibki moški pridobi moč v družbi močnega moškega. Toda moški, ki želi uresničiti Boga, bi se moral neusmiljeno izogibati družbe, zlasti družbe žensk in posvetno mislečih oseb. Živeti mora sam. Potem bo postal zelo močan in mogočen. Razvil bo močno individualnost. Na začetku se bo človek srečal s težavami pri prakticiranju življenja v samoti. Pojavi se strah. Če želite doseči nesmrtnost (amritatva), boste morali eno za drugo premagati vse težave. Nagrada je zelo velika: Brahmavit Paramapnoti (poznavalec Brahmana dobi najvišje); Amritamasnute (pije nektar nesmrtnosti).

IMPULZI

Obstaja več vrst impulzov, in sicer miselni impulzi, impulzi govora in impulzi delovanja. Mouna (tišina) zaustavi impulz govora. Meditacija zaustavi impulze napačnega mišljenja in napačnega delovanja.

Obstajata dva pomembna impulza. To sta spolni impulz in impulz govora. Med impulzom in domišljijo obstaja tesna povezava. Domišljija sproži impulz. Impulze je treba nadzorovati z razumom in voljo ter meditacijo o Bogu.

ČUSTVA

Čustvo je kombinacija misli in želje. Vsaka ideja je nabita s čustvi. Čustva so želje, ki jih prežema miselni element. Z drugimi besedami, čustvo je želja, pomešana z mislijo. Vibracije čustev vzbudijo ustrezno vznemirjenje v čisto mentalni domeni in vse človekove misli bodo motene in izkrivljene.

Obstaja čustvo-želja. Obstaja tudi čustvo-občutje. Če prevladuje element želje, je to čustvo-želja. Če prevladuje element užitka, je to čustvo-občutje.

Raga in dveša (ljubezen in sovraštvo) sta dve pomembni čustvi uma in vsa različna čustva lahko razvrstimo pod ti dve etiketi. Čudenje je sestavljeno čustvo. Je spoj občudovanja in strahu. Čaščenje je sestavljeno čustvo. Je spoj strahospoštovanja in spoštovanja. Amarša je sestavljeno čustvo. To sta jeza in ljubosumje skupaj. Takoj ko se človeka potegne na nižjo raven, jeza nižjega človeka, ki je bil ljubosumen, izgine.

Užitek je posebna vrsta čustva v umu. Med užitkom se um razširi. V umu prevladuje svežina. Kaj se dogaja v umu, ko se pojavi občutek ugodja, zahodni psihologi ne razumejo natančno. Tega ne morejo razumeti niti

običajne osebe. Ta psihični pojav je znan le jogiju ali gjaniju (džñāniju). Med bolečino se um skrči. V umu nastane precejšnja toplota.

Mnoge telesne želje in čustva pri človeku so podobne tistim pri nižjih živalih. Jeza in spolni nagon sta pri človeku brutalna nagona. V nerazvitem človeku te želje in čustva, ki pripadajo nižji naravi (aparaprakriti ), prevladujejo in preglasijo višjo naravo (paraprakriti ).

S čustvi navdan um je simptom šibkosti. Nadzorovati jih je treba z razumom in voljo.

KAKO NADZOROVATI ČUSTVA IN IMPULZE

Kadar vas čustva in impulzi močno vznemirjajo, bodite ravnodušni (udasina). “Kdo sem jaz? Jaz nisem um. Sem Atman (vseprežemajoči Duh, suddha sat-čit-ananda. Kako lahko čustva vplivajo name? Sem nirlipta (nevezan). Sem sakši (priča) teh čustev. Nič me ne more motiti.” Ko boste ponavljali te predloge vičare, bodo čustva sama od sebe zamrla. Ta džñānska metoda nadziranja čustev je lažja od jogijske metode preganjanja čustev in boja z umom (joga-čittavritti-nirodhah ).

OBČUTKI (sentiment)

Versko občutje, moralni občutek, estetski občutek (ali občutek ob vzvišenem in lepem) so tri pomembna občutja uma. Občutki in čustva so navidezni. Niso v Atmanu. So prevare, ki jih ustvari um.

RAZPOLOŽENJA

Razpoloženje je duševno stanje. Sanskrtski izraz je bhava. Tudi ta izraz ne izraža pravega pomena besede razpoloženje. Mi rečemo: “Gospod Naidu ali gospod Atkinson je muhasto uglajen.” Kar pomeni, da hitro postane suženj razpoloženja. Pravimo tudi: “Ta gospod je dobro razpoložen ali srečno razpoložen.” “Zdaj lahko pristopim k njemu za kratek razgovor” ali: “Ta gospod je zelo jezno razpoložen. Zdaj ga ni dobro videvati.”

Angleži med pogovorom izraz razpoloženje uporabljajo v širšem pomenu. Rečejo: "On je klepetavo razpoložen"; "Tiho je razpoložen"; "Sovražno je razpoložen"; "On je ljubeznivo razpoložen"; "Sebično je razpoložen"; "On je ljubosumno razpoložen"; "On je v razpoloženju ločenosti"; "Razpoložen je za enotnost." V luči vedante so vse to le vrittiji (misli ali čustva). Dr. Bhagavan Das, ugledni avtor knjige Znanost o čustvih, jih uvršča le med čustva.

DVE VRSTI RAZPOLOŽENJ IN NJUNI UČINKI.

V vedanti obstajata le dve vrsti razpoloženj, in sicer harša (veselje, vznesenost ali radost) in soka (žalost ali depresija). V umu prevladujeta ti dve vrsti razpoloženj. Zdaj je radost.

Pet minut pozneje je prisotna depresija. Ti tokovi se izmenjujejo. Pripadajo šad-urmisu (šestim valovom). To sta dva valova, ki vplivata na umski ocean.

Ljudje mračnega razpoloženja k sebi privlačijo mračne stvari in mračne misli bodisi od drugih ali iz akaških zapisov v fizičnem etru. Osebe, navdane z upanjem, zaupanjem in veselim razpoloženjem privlačijo misli podobne narave od drugih, pri čemer so vedno uspešni.

Ljudje z negativnim razpoloženjem depresije, jeze in sovraštva delajo dejansko škodo drugim. Okužijo druge in v njih vzbudijo te destruktivne vrittije. Za to so krivi. V miselnem svetu povzročajo veliko škodo. Ljudje s srečnim in veselim razpoloženjem so blagoslov za družbo saj drugim prinašajo srečo.

Tako kot si mlada, lepa dama zakrije obraz in nerada pride ven, da bi se pomešala z družbo, ko ima na licu ali nosu grdo gnojno rano, tako tudi vi ne smete priti v javnost in se pomešati s prijatelji in drugimi ljudmi, ko ste depresivni, sovražno razpoloženi ali ljubosumni. S temi razpoloženji boste namreč okužili druge. Za družbo ste nevarni.

KAKO NADZOROVATI NEGATIVNA RAZPOLOŽENJA

Sadhaki naj poskušajo izkoreniniti depresijo z molitvijo, meditacijo, proti- mislimi veselja, ponavljanjem Oma, vičaro in petjem božanskih pesmi. Nikar ne puščajte prostora za mračno depresijo. Ponavljajte Om z občutkom. Ponavljajte "Jaz sem ananda-maja", "Moja resnična narava je ananda". Depresija bo izginila. Za depresijo obstajajo različni vzroki. Oblačen dan, druženje s hudobnimi ljudmi, prebavne motnje, vpliv astralnih duhov, obujanje starih samskare depresije - vse to povzroča depresijo.

Ko vas zagrabi klepetavo razpoloženje, takoj vadite 'mouno' (tišino). To je protistrup za blebetanje. Kadar ste sovražno razpoloženi, obudite nasprotno vrlino, ljubezen. To razpoloženje bo hitro minilo. Kadar ste sebično razpoloženi, se lotite nesebičnega dela. Kadar ste v razpoloženju ločenosti, se poskušajte povezati z drugimi s pomočjo služenja, ljubezni, prijaznosti in kšame. Ko ste lenobno razpoloženi, takoj opravite kakšno aktivno delo, črpanje vode, vrtnarjenje, tek, hiter sprehod ali kolesarjenje itd.

Dživanmukta je popolnoma prost vseh razpoloženj. Vsa razpoloženja popolnoma obvladuje. Postal je gospodar vseh razpoloženj. v Atmanu ni razpoloženj, je čista zavest. Poistovetite se z Atmanom. Zlahka boste mogli uničiti vsa razpoloženja.

MEDITATIVNO RAZPOLOŽENJE

Toda pri tistih, ki vadijo meditacijo, obstaja eno dobro razpoloženje. Imenuje se "meditativno razpoloženje". Tisti, ki vadijo koncentracijo in meditacijo, občutijo tovrstno razpoloženje. Ko se to razpoloženje pojavi, morate takoj opustiti branje, pisanje, govorjenje itd. Takoj se vsedite v običajo asano (položaj) in začnite meditirati. Meditacija bo prišla sama od sebe, brez napora. To razpoloženje je zelo ugodno za kontemplacijo. Bodite pozorni na takšno razpoloženje. Če vas moti svetloba, zaprite okna ali prek okna nadenite zaveso. Temna soba je ugodna za začetnike v meditaciji.

KAPRICE IN DOMISLICE

V sanskrtu ustreza izrazu taranga , kar pomeni val. Ko se v umu pojavi nenadna sprememba, je to val. Muhavost je taranga, ki se v umu hitro dvigne in razblini. Vleče vas sem in tja. Vznemirja vas.

Vsakdo ima svoje muhe. Zelo pogosto rečete, da je muhast človek, kadar kogar koli vodijo muhe. Pravimo jim tudi kaprice. Ekscentričnost je pretirana oblika muhavosti. Če se ji človek prepusti, ga premetava sem ter tja. Muhava dejanja prinašajo nesrečo. Z muhavostjo um zapeljuje in zavaja ljudi. Um vara z muhavostjo. Slednjo je treba nadzorovati z razumom.

Ne delajte nečesa zaradi muh. Dejanja je treba opravljati z viveko in modrostjo. Uničite muhe, brž ko se pojavijo, s pomočjo vičare. Vedno se pozanimajte, ali vam bo predlagano dejanje prineslo užitek in duhovno korist ali ne. Bodite pozorni.

Beseda "muhavost" gre vedno v korak z izrazom domislice. Pravimo: "muhe in domislice." Domislica je faza intelektualne sposobnosti, ki je lažja in manj impresivna od domišljije aktivne igre te lažje sposobnosti. Domislica je nova in prijetna misel ali predstava, ki je posledica te sposobnosti. Domislica je oblika domišljije. Pomaga pesniku, ne pa tudi aspirantu. Je ovira pri meditaciji. Gradi gradove v oblakih. Zaustavite jo z vičaro in viveko.

Tako kot se na površini oceana dvigajo valovi in valovanje, se tudi na površini oceana-uma pojavljajo muhe, različne kaprice, domislice in napačne določitve. Kaprice predstavljajo valovanje. Teh se ni treba bati. Hitro pridejo in odtečejo. Paziti morate na močne valove, napačne določitve. Močne misli je treba izkoreniniti z močno vičaro in pravilnim sklepanjem.

DOMIŠLJIJA

Prakriti nikoli ne ustvarja vakuuma v mislih. Če je neke tesnobe ali skrbi konec, se takoj pojavi druga tesnoba. Um ne more nikoli postati prazen. Ima neskončno veliko skrbi.

Pazite na trike uma. Rad ima skušnjave, pretirava, poveličuje, se zaljublja, po nepotrebnem vznemirja s prazno domišljijo, praznim strahom, praznimi skrbmi in praznimi slutnjami. Na vso moč se trudi, da bi vas odvrnil od osredotočenosti na vašo lakšjo.

Potreboval sem mnogo let, da sem temeljito razumel subtilno delovanje uma. Um s svojo močjo domišljije povzroča opustošenje. Domišljijski strahovi različnih vrst, pretiravanje, izmišljevanje, miselno dramatiziranje, gradnja gradov v oblakih, vse to je posledica omenjene moči domišljije. Tudi popoln, zdrav človek ima zaradi moči domišljije uma takšno ali drugačno namišljeno bolezen. Veliko energije zapravimo zaradi namišljenih strahov.

Kadar je um popolnoma zavzet z vojnimi zadevami, vojak ne občuti nobene resne poškodbe, kot je prestreljena noga. Prav tako se ne zaveda izgube velike količine krvi. Napolnjen je z navdušenjem. Svojega telesa se tako rekoč za zdaj ne zaveda.
Ko navdušenje mine, ko na svojih oblačilih zagleda nekaj krvavih madežev ali ko ga kdo od prijateljev opozori na rano na nogi, se zave. Takrat je nekoliko zaskrbljen. Moč domišljije sedaj zažene kraval. Zdaj se zgrudi. Moč domišljije vedno pretirava.

Človek ima lahko majceno slabost. Če postane vaš sovražnik, takoj pretiravate in povečate njegovo šibkost in došo. Potem tej priložite še več izmišljenih slabosti in doš. To je posledica vaše zlobne domišljije.

Kadarkoli sta uma dveh prijateljev obremenjena zaradi slabih čustev, začneta pretiravati in si izmišljati stvari. Iskanje krivde se stopnjuje. Zelo težko se je dokopati do resnice izjav teh dveh skrhanih prijateljev s porušenim prijateljstvom. Njune izjave so vedno obarvane z njunimi notranjimi občutki. Moč domišljije tedaj povzroči opustošenje. Maja pustoši s pomočjo uma in njegove moči domišljije.

Um zapeljuje in zavaja. O nekom razmišljaj kot o svojem dobrem prijatelju in že se ustvar taka resničnost. Pomisli nanj kot na svojega sovražnika in tudi takrat um dovrši misel v resničnost. Kdor pozna delovanje uma in ga obvladuje z vajo, je resnično srečen.

Razložil vam bom naravo umske dramatizacije. Opazujte obnašanje uma. Med pogovorom s prijatelji si um včasih zaman domišlja, da je prizadel čustva vašega prijatelja. Veliko energije porabi za nepotrebno čustvovanje. Pomislite: “Kako bom jutri zjutraj lahko stopil predenj? Možno, da bo nezadovoljen z mano.” Naslednje jutro, ko ga srečate, se ne zgodi nič. Vaš prijatelj začne prijeten pogovor in se nasmehne. Presenečeni ste. Na vaše veliko začudenje se tema pogovora obrne povsem drugam. Ko razsaja huda epidemija kuge, si družinski človek reče: “Kaj mi je storiti, če bo moja žena zbolela za kugo in zdaj umrla? Imam šest otrok.” To je njegova jalova domišljija. Nič se ne zgodi. Včasih, ko se vlak počasi premika po mostu Pamban čez morje pri Ramešvaramu, si v mislih predstavljam: "Če se most zdaj podre, kaj bo z mano? Raztreščil se bom na koščke.” Prikrade se kanček strahu. Obstaja tisoč in en način takšnega umskega dramatiziranja. Moč domišljije ima pomembno vlogo pri umskem dramatiziranju.

Kadar je vaš um globoko osredotočen, dve uri mineta kot pet minut. Če je um raztresen in tavajoč, se pol ure vleče kot dve uri. To je izkušnja vsakega človeka. Tudi v sanjah se številni dogodki, ki predstavljajo obdobje petdesetih let, zgodijo v desetih minutah. Zaradi igre uma je kalpa zanj trenutek in obratno. Čas je le način umskega delovanja. To je kala šakti . Prav tako je iluzoren kot predmeti.

Zaradi prevare uma se en kilometer včasih zdi velika razdalja, tri milje pa so včasih zelo kratka razdalja. To bi morali opaziti v svojem vsakdanjem življenju.

Mariči Čajtanja, magister znanosti, doktor znanosti, brahmačari iz Romunije je z menoj sedel pri večerji v Kailasa kutirju, Svarga Ašramu, na bregu Gangesa. Postregli so s krompirjevo juho. Mariči, ki nima pojma o indijskih pripravah, jo je vzel za mesno juho. Barva in videz krompirjeve juhe sta bila popolnoma enaka kot pri mesni juhi. To je primer mentalne

projekcije. Mariči je v krompirjevo juho projiciral idejo o mesu iz svoje samskare v umu. Vse mentalne projekcije so napačne.

Kalpana v tem pomenu pomeni miselno stvaritev ali domišljijo. To je tista resnična jogamaja. Te različne kalpane boste morali uničiti. To je cilj vseh duhovnih sadhan. Potem se boste uveljavili v stanju blaženosti nirvikalpa. Za dosego tega je potreben čisti nivritti, potem ko ste s pomočjo niškama-karma joge pridobili čitta-suddhi.

TEMPERAMENT IN KAKO GA JE MOGOČE SPREMENITI

Endokrine žleze, ki so brez kanalov, izločajo tekočino, npr. ščitnica, priželjc, vratna žleza, epifiza, nadledvična žleza itd. Ti izločki se neposredno absorbirajo v kri. Imajo pomembno vlogo pri oblikovanju temperamenta vsakega posameznika. Človekov temperament lahko okolje, izobrazba in izkušnje močno spremenijo, težko pa ga je spremeniti v celoti. Zato Gita pravi: “Sadrišam Češtate Svasjah Prakriter-Džanavanapi - Celo razsvetljen človek ravna skladno s svojo naravo (Gita, III-33).

8. poglavje

UMSKE SPOSOBNOSTI

MOČ ČLOVEŠKEGA UMA

Če natančno preučite delovanje uma na um, uma nad materijo, uma nad človeškim telesom, boste ugotovili, da je vsak človek moč sam po sebi. Potencialne sposobnosti boste morali razviti s samonadzorom in mojstrstvom nad strastmi. Če je um tako močan, kaj šele reči o slavi Atmana, ki je shramba vsega, ki je neskončna, neizčrpna osrednja zaloga moči, znanja in blaženosti, od katerega si mali um sposoja svojo svetlobo in moč!

ILUSTRACIJE MOČI UMA

Kadarkoli se zgodi kakšna nesreča z ognjem ali kakšna druga nesreča, kako okretni in spretni ste! Ali ne kažeš čudovitih sposobnosti? Skočite čez ogromen zid, rešite veliko otrok, pogumno tečete sredi ognja in prenašate stvari. V igri so vse psihične sposobnosti, spomin, domišljija, volja, itd. Izkazujete viteštvo, neustrašnost, neuklonljiv duh, usmiljenje in različne druge čednosti. Od kod črpate te sposobnosti in moči? Iz tega lahko sklepate, da ste v resnici vsemogočni. Znotraj vas je veliko, veličastno skladišče moči. Z meditacijo poiščite ta vir in ga uporabite. Dobili boste vse. Zanesite se na Jaz v sebi.

Če na vroč poletni dan ob dvanajstih dopoldne prejmete telegram, v katerem vas obvestijo, da je vaš oče hudo bolan v rodni vasi, ki je oddaljena dvajset kilometrov, takoj pustite celo hrano in se spustite v dir. Čeprav sami takrat niste dobrega zdravja, vas to ne moti, saj si zelo želite videti svojega ljubega očeta. Pretečete celo celotno razdaljo in prispete na kraj v nekaj urah. Takrat se začnete spraševati: "Kaj!" Sam sem bil zelo bolan. Dan je bil zelo vroč. V dveh urah sem pretekel razdaljo dvajsetih kilometrov. Kakšen čudež je to! To jasno kaže, da ste v resnici vsemogočni. Um ima različne vrste moči in sposobnosti. Te so v mirovanju. Morali jih boste prebuditi.

ŠEST POMEMBNIH MOČI UMA

V umu so tri šakti (moči, potence), in sicer ičha šakti (volja), krija šakti (delovanje) in džñāna šakti (znanje). V umu se pojavi želja. To je ičha šakti. Um se trudi, da bi to željo uresničil. To je krija šakti. Načrtuje, modelira in išče metode, itd. za dosego želenega predmeta. To je džñāna šakti.

Vedana-šakti (moč zaznavanja), smarana-šakti ali smriti-šakti (moč spomina), bhavana-šakti (moč domišljije), maniša-šakti (moč presoje), ičha-šakti ali sankalpa-šakti (volja ali volja) in dharana-šakti (moč zadržanja) je šest najpomembnejših moči uma.

Vedana-šakti

Vedana-šakti je moč spoznavanja ali čutenja ali moč zaznavanja in védenja prek indrij ali čutov (indrija-džñāna ali čutno védenje).

Smriti-šakti

Smriti-šakti dela tri stvari. Zgrabi. Zadrži. Prikliče v spomin, kadarkoli je predmet potreben. Čeprav moč prijemanja izvaja vedana-šakti uma (moč zaznavanja ali spoznavanja), pri dejanju prijemanja sodeluje tudi smriti-šakti.

Recimo, da slišite zvok zvona v templju. Spominska šakti ga ujame. Nato ga ohrani z dharano. Ko znova slišite zvok tempeljskega zvona, vas takoj spomni: “To je tempeljski zvon. To ni zvonec iz hostla.”

V dhjani um zgrabi svoje zaznave ali sodbe in jih prevzame v posest. Vsebino ideje naredi za svojo. Okrepi samskare, tako da je prostovoljni priklic enostaven.

Bhavana-šakti

Nikoli niste videli slona, ki bi vozil kolo. Ko vam ga opiše človek, ki ga je dejansko videl, si vaš um takoj ustvari miselno sliko. To stori moč domišljije (Bhavana-šakti) uma.

Maniša-šakti

Moč primerjanja in razlikovanja, sklepanja, razpravljanja, vse to pripada maniša-šakti uma. Maniša-šakti (moč presoje) ima dve podskupini, in sicer nirnaja (ugotavljanje) in tarka (logično sklepanje).

A je smrtna. B je smrtna. C je smrtna. Vsi ljudje so smrtni. Gospod Čoudhari je človek. Zato je Čoudhari umrljiv. Tovrstno sklepanje s pomočjo induktivne in deduktivne logike z večjimi in manjšimi premisami ter srednjim členom ali s pomočjo petih delov silogističnega sklepanja indijske logike Gautame Rišija (njaja ) izvaja maniša-šakti uma s pomočjo nirnaje in tarke.

Tarka ima še dva podrazreda, in sicer anumana (sklepanje) in paramarsa (razprava). Ko zjutraj vidite reko poplavljati, sklepate, da je moralo prejšnjo noč deževati. Ko vidite dim na hribu, sklepate, da je moral biti na hribu tudi ogenj. To je posledica anumane.

Ičha-šakti

Volja je atma-šakti. Je dinamični vidik Brahmana. Volja je Brahman v gibanju. V nauku Vedante ima volja zelo vidno vlogo.

Na Zahodu je bilo veliko povedanega o moči domišljije, denimo, da je to najbolj izjemna moč v človeškem umu in da bi v sporu med voljo in domišljijo domišljija vedno zmagala.

Nekateri pravijo, da je volja močnejša od domišljije. Na Vzhodu, med vedantinci, volja velja za večjo sposobnost od domišljije. Kaj bi domišljija počela brez gonilne sile volje, ki z dinamično močjo uresničuje želje, hotenja in ideale?

Med različnimi načeli v umu obstajajo korelacija, koordinacija in sodelovanje. Kdo torej lahko reče, katero je večje ali manjše, pomembno ali nepomembno, če je moč vsakega od njih odvisna od moči drugega? Ni mogoče resnično reči, da je eno večje od drugega, saj njuna neodvisnost in moč izhajata druga od druge.

Dharana-šakti

Dharana-šakti (moč zadrževanja) je v resnici del spomina ali smarana-šakti. V našem besednjaku pravimo: “Gospod Ramakrišna je človek, katerega odlikuje dobra dharana v vedanti. Kar pomeni, da ima gospod Ramakrišna trdne in stabilne vedantične ideje. Nihče ga ne more spremeniti. Po naravi ne koleba. Drži se samo vedante. Nihče ga ne more zamajati.

Dojemanje (apercepcija)

Ko um dojema sebe kot zavestnega dejavnika lastne zaznave, se to imenuje apercepcija. Načelo apercepcije je podobno poštnemu uradniku zavesti, ki sprejema, razvršča, povezuje, ureja in pošilja sporočila.

KAKO RAZVITI SKRITE MOČI UMA

Obstaja veliko višjih umskih zmožnosti, ki so latentno skrite v človeku.

Um je skladišče moči. Te latentne psihične moči je mogoče razviti z ustrezno sadhano. Slednja mora biti sistematična, stalna in intenzivna. Učenec mora zanjo doseči tudi ustrezno stopnjo razvoja. Obstajati mora tudi pristna šraddha. Le tedaj je mogoče optimistično računati na uspeh.

9. poglavje

TRI DOŠE

Nekaterim je mleko prijetno, drugim pa neprijetno. S samim mlekom ni nič narobe. Vsekakor pa je nekaj narobe z umom. Nedvomno je v umu napaka. Stališče otroka, ko vidi svojo mater, je, da je ona njegova podpornica, hraniteljica in dajalka vsega ugodja. Njen mož jo obravnava kot predmet uživanja. Tiger, ko vidi isto žensko, jo ima za svoj plen. Objekt, ženska, ostaja isti. Pogled se v teh treh primerih razlikuje zaradi doše uma.

Doša pomeni napako ali pomanjkljivost. Mala (nečistost), vikšepa (premetavanje), avarana (tančica nevednosti) je trojica umskih napake.

Um je premetavan med predmeti ljubezni in sovraštva kakor lahkotno pero v nevihtnem vetru. Vedno se zaman vrtinči daleč naokoli med čutnimi predmeti, daleč proč od družbe modrijanov, kakor klateški pes, vendar od tega ni nobene koristi. Ta nevoščljivi um se vrtinči ob pogledu na svoje tako zelo želeno neizmerno bogastvo. Ta popadljivi pes uma, ki sledi svoji družici želji, se spravi na uboge, nevedne ljudi sveta kot na mrhovino. V hipu bo preletel iz Howraha v Pariz in iz Kolomba v Berlin. Ker se ne opira trdno na noben predmet, je zanj značilno pretirano nihanje. Zmedeno bo kolebal, bežal od predmeta in se nato vrnil k njemu, zaman se bo veselil in se omamljal z ahankaro. Um zaradi svojega nihanja postane plen strahu.

Um bi moral postati primeren za odrešitev, primeren, da se približa svoji adhišthani (podlagi oz. substratu), svojemu očetu, Brahmanu. Odstranite tri doše.

Nečistoče (kot so kama, krodha, lobha, moha, mada, matsarja ) se odstrani z izvajanjem niškama karme. Nečistoča pomeni tudi greh.

Vikšepo se odstrani z upasano, tratako, pranajamo in radža jogo.

Avarano se odstrani z džñāno, študijem vedantične literature, nididhjasano in abheda-čintano po ustreznem razumevanju pravega pomena mahavakje “Tat Tvam Asi”.

Bodi negiben kot skala, ne da bi hlepel po mizernih, zemeljskih stvareh in s tem povzročil nihanje svojega uma! Tisti, ki nimajo nižjih nagonov, odženejo možnost ponovnega rojstva daleč proč.

Preučite naravo uma. Skrbno analizirajte um. Znebite se treh doš uma, in sicer malá, vikšepa in avarana. Očistite um. Uravnajte um. Učvrstite ga v Bogu oziroma Brahmanu. Z nenehnim, intenzivnim razmišljanjem naj se vaš um raztopi v Bogu. Prakticirajte sadhano manonasa. Dvignite se nad prevare in skušnjave uma. To je vaša dolžnost. Rojeni ste samo za to; vse druge dolžnosti ste si sami ustvarili in naložili, in sicer zaradi avidje (nevednosti).

10. poglavje

SUDDHA MANAS IN ASUDDHA MANAS

S pomočjo razločujočega uma modrijani energično obvladujejo nižji um.

“Uddharet-atmana-atmanam - naj človek dvigne z Atmanom svoj jaz.” (Gita, VI-5)

DVE VRSTI UMA

Suddha manas ali satvični um (čisti um) in asuddha (nečisti) manas ali instinktivni um oziroma um želja, kot ga imenujejo, sta po upanišadskem nauku dve vrsti uma. Obstaja nižji um, poln strasti. Obstaja višji um, napolnjen s sattvo (čistostjo). Obstajata dva uma. Če želite meditirati, ga boste morali spremeniti v en sam satvični um. Z višjim ali satvičnim umom boste morali nadzorovati nižji oziroma instinktivni um strasti in čustev.

Obstajata tudi dve vrsti buddhija - vjavaharski buddhi in čisti buddhi. Tudi aham oziroma ahankara je dvovrsten, in sicer suddha aham, ki se identificira z Brahmanom (Sat-čit-ananda), in asuddha aham, ki se identificira s telesom. Obstajata dve vrsti sankalpe (odločnosti, konotacije), in sicer suddha sankalpa (misli o Bogu) in asuddha sankalpa (misli o telesu in svetu).

Asuddha manas, ki ustvarja asuddha sankalpo, vjavaharski buddhi in asuddha ahankara - vsi trije tvorijo začarani krog. Ta trojica medsebojno sodeluje. Seme uma je ahankara. Um je le skupek misli. Med vsemi mislimi je pojem “jaz” temeljna misel. To je tudi prva misel, ki je izšla iz uma. Potemtakem je um samo zamisel o “jazu”. Buddhi je osnova ahankare. Buddhi je tisti, ki vas prisili, da se poistovetite s fizičnim telesom. Buddhi je tisti, ki ustvarja razliko (bheda) in nana bhavo (idejo o mnogih na svetu).

ZNAČILNOSTI SATVIČNEGA UMA

Satvični um ima rad samoto, tišino, preprosto življenje, visoko razmišljanje, študij duhovnih knjig, filozofske razprave, koncentracijo uma in družbo sadhujev, mahatm in sanjasijev. Satvični um lahko ocenimo po govoru, obrazu in očeh. Na podlagi teh izrazov si lahko ustvarimo mnenje o tem, ali ima oseba brezmadežni um. Visoke želje, plemenite težnje, vzvišeni ideali, pravi religiozni čut, usmiljenje, sočutje, čista nesebična ljubezen, predanost, vičara (poizvedovanje o Atmanu), navdih, genialnost - vse to izvira iz višjega, čistega satvičnega uma. Suddha manas (čisti um) je Brahman sam. Je utelešenje čistosti same.

ZNAČILNOSTI RADŽASIČNEGA UMA

Radžasični um ima rad prenatrpana mesta, veliko govorjenja, razkošno življenje, pritlehno razmišljanje, družbo žensk, branje romantičnih romanov, uživanje okusnih jedi in sebična dela. Instinktivni um je nižji, nečist kama manas z željami, strastmi in apetiti. Velika večina ljudi ima le ta instinktivni um. Celo tako imenovane civilizirane in izobražene osebe živijo na ravni instinktivnega uma. Njihovi čuti so zelo ostri in iščejo bolj prefinjene stvari za svoje čutno zadovoljstvo. Istovetijo se s fizičnim telesom in čuti. Nimajo pojma o subtilnem Atmanu, ki je popolnoma ločen od telesa in indrij. Njihov jaz je le fizično, grobo telo, čeprav vedo, da obstaja um.

Čutno uživanje prinaša bolezni in uničuje sposobnost razločevanja (viveka), zaradi njega je um malina (nečist). Zato se izogibajte višajabhoge (čutnega uživanja). Poskusite uresničiti Jaz, v katerem se skrivata večna blaženost in nesmrtnost.

SATVIČNI UM, POTREBEN ZA ATMA-VIČARO

Za atma-vičaro (raziskovanje Atmana oz. Najvišjega duha) in preučevanje Upanišad je potreben oster, subtilen, usmerjen, satvičen (čist) um. V navezi s praktičnim (vjavaharičnim) buddhijem je grob um, poln sebičnosti in poželenja popolnoma neprimeren za vičaro in filozofsko razglabljanje. Sebičnost zamegljuje razumevanje. Sebičnost je pogubna za življenje. Um posvetneža je vedno pripravljen absorbirati seksualne misli. Ne more vsrkati subtilnih, filozofskih idej. Je brezčuten in ne more pravilno vibrirati, da bi sprejel filozofske ideje. V glino lahko zabodete žebelj, v kamen pa ne. Um je treba očistiti z niškama karmo, džapo, pranajamo in drugimi duhovnimi sadhanami.

Um primerjamo z ogledalom. Če je ogledalo umazano, ne morete jasno videti svojega obraza. Podobno, če je ogledalo uma umazano (polno male, se pravi nečistoč - kama, krodha, lobha itd.), ne morete jasno videti Boga; ne morete jasno videti Jaza. Svetloba Brahmana ne more učinkovito sijati. Očistite ga z vsakodnevnim trudom, z duhovno sadhano, meditacijo, naporno niškama karma jogo, predanostjo itd. Spoznali boste Boga.

“Manasaiva-anudrashtavjam” je izrek šrutijev. Brahmana je treba videti z umom. Tukaj um pomeni suddha manas (čisti um). Brahmana lahko vidi um, ki je opremljen s štirimi sredstvi odrešitve; ki je postal pretanjen in čist s prakso sama, dama, jama in nijama; ki je opremljen s svetimi navodili usposobljenega Guruja ter izvaja šravano (poslušanje), manano (poglobljeno razmišljanje) in nididhjasano (meditativno življenje). Če se čisti um za nekaj časa osredotoči na študij džñāna sastre, druženje z modrimi in neprekinjeno vadbo meditacije, potem se pri takih osebah, ki razvijajo džñāno, odpre božansko videnje, s katerim se neposredno spozna edino Resničnost.

UNIČI NEČISTI UM

Sovražnik Atmana je nečisti um, ki JE gostitelj misli in poln pretiranih iluzij. Ta zlobni in mogočni impulz nižjega uma je generator vseh bolečin in strahov ter uničevalec vsega plemenitega, duhovnega bogastva. Vaš pravi sovražnik je le ta nečisti um, ki je poln zablod, trišne, vasan in številnih drugih nečistoč. Da vas ta sovražnik uma ne bi na različne načine pokvaril skozi vdajanje številnim posvetnim “užitkom”, ga uničite v upanju, da boste dosegli večno blaženost in duhovno razsvetljenje. Uničite nižji asuddha (nečisti) manas z višjim suddha manasom. Svoj instinktivni um uničite z razločevanjem in pomočjo višjega, satvičnega uma. Potem in samo takrat boste dosegli večni, neskončni mir in blaženost Atmana. Samo takrat boste postali dživanmukta.

Satvični um in radžasični um se gibljeta v diametralno nasprotnih smereh. Satvični um zedinja. Instinktivni um ločuje in razdvaja. Glas instinktivnega uma vas bo zavedel. Očistite um in slišite glas vesti (satvični um). Razviti boste morali satvični del uma tako, da izničite nižji, nečisti, instinktivni um. Če bo nižji um izkoreninjen s pomočjo višjega uma samega, šele v tem slučaju boste deležni večne sreče in miru. Samo takrat boste dosegli mokšo, najvišje znanje in večno blaženost. Uničite ta um z nenehno vičaro in meditacijo na Om ter počivajte v svoji lastni naravi, ki je sat-čit-ananda.

KAKO OČISTITI UM

Kakor eno železo oblikuje drugo železo, bi moral čisti um osebe, ki si prizadeva na krepostni poti, popraviti in oblikovati svoj nečisti um. Um se neustavljivo spreminja v čistega s pravimi, krepostnimi in čistimi dejanji ter nenehno satsango (druženje z modreci). Govorjenje resnice in gojenje čistega sočutja sta zelo velika prečiščevalca uma. Vsa vzvišena prizadevanja, vseobsegajoča nagnjenja in sočutje - vse to pripomore k povečanju satvične snovi uma. Razvije se višji manas.

Žrtvovanje, dar, sočutje, študij Ved in govorjenje resnice: vsa našteta petorica prečiščuje. Šesta je dobro izvajana pokora. Zadnja je zelo očiščevalna. Tudi romanje na svete kraje je očiščevalno. Tam prideš v stik s svetimi osebami, kar ti omogoči dobro satango.

Dobrodelnost, džapa, niškama karma, jadžñā, agnihotra, brahmačarja, sandhja, tirtha-jatra, dama, sama, jama, nijama, svadhjaja, tapas, vrata, služenje svetnikom - vse to očiščuje um. V tako očiščenem umu bo nedvomno popolna blaženost.

Mantra očisti um. Samo ponavljanje mantre, kot papiga, ima zelo majhen učinek. Prinese nekaj koristi, vendar jo je treba ponavljati z bhavo (občutkom). Potem prinese čudovite učinke. Mantra, če ni navdihnjena s silno močjo volje lastnega uma, ne more imeti velikega učinka.

Sredstva za izboljšanje uma so študij filozofskih del, pravilno razmišljanje, gojenje dobrih in plemenitih čustev, molitve in dobrodelna prizadevanja, predvsem pa redna in energična meditacija. To bo omogočilo hiter razvoj uma. Ko je um očiščen, se v njegovem središču ustvari luknja, skozi katero iz Brahmana pritekajo čistost, svetloba in znanje.

Zlatar pretvori 10 karatno zlato v 15 karatno tako, da mu doda kisline in ga večkrat sežge v lončku. Na podoben način boste morali svoj čutni um očistiti s koncentracijo in razmišljanjem o besedah svojega duhovnega učitelja in upanišadskih stavkih, meditacijo, džapo ali tihim ponavljanjem Gospodovega imena itd.

Čiščenje haritala (rumenega oksida arzenove svetlice) traja dolgo časa. Teden dni ga je treba namakati v kravjem urinu, deset dni v apnenčevi vodi in za konec še en teden v mleku, nato ga je treba sto osemkrat sežgati, preden dobimo bhasmo ali ustrezen oksid (pepel). Podobno dolgo traja, da dosežemo čitta-suddhi, čistost uma. Potrebna je huda praksa tapasa (strogost).

Z očiščenjem uma ta posledično postane bolj občutljiv, zlahka ga zmoti zvok ali udarec in močno občuti vsak pritisk. Aspirant mora biti občutljiv, vendar mora imeti telo in živce popolnoma pod nadzorom. Čim večja je občutljivost, tem težja je naloga; veliko je zvokov, ki jih navaden človek sploh ne sliši, zelo občutljivega pa mučijo. Prizadevati si morate, da premagate to preobčutljivost.

INICIACIJA ČISTEGA UMA VODI V TIŠINO

Očiščenje je prvi del joge. Ko je očiščevanja konec, je naravna težnja uma, da se usmeri k osvoboditvi, mokši. Če le učenca, katerega um je očiščen vseh nečistoč, guru posveti v svete skrivnosti, bo njegov um dosegel popoln mir. Vstopil bo v stanje nirvikalpa. Stanje nirvikalpa se imenuje asamvedana.

11. poglavje

VRITTIJI

NARAVA IN DELOVANJE VRITTIJEV

Vritti pomeni vrtinec. Je val misli, ki se pojavi v antahkarani. Vrittiji so modifikacije uma. So posledica avidje. Ko džñāna uniči avidjo, se vrittiji absorbirajo v Brahmana (laja ), tako kot se voda, vržena v razgreto posodo, absorbira v posodo.

Od kod se pojavi vritti? Iz čitte ali uma. Zakaj nastane vritti? Govora je o lasntni naravi antahkarane. Kakšna je njegova funkcija? Povzroča avarana-bhango (odstrani tančico sthula avidje, ki obdaja predmete). Pomaga pri človekovem razvoju, dokler ne doseže popolnosti (dživanmukti). Vritti je tisti, ki v adžñā čakri gjanija (oz. džñānija) odpre kundalini in jo združi v sahasrari. To je ena od poti.

Čitta je um. To je mentalna substanca. Vritti oz. miselni val je modifikacija te mentalne snovi. To je proces. Tako kot se valovi in mehurčki rodijo na površju oceana, tako tudi ti vrittiji vznikajo s površine umskega oceana. Tako kot žarki izhajajo iz sonca, tako tudi ti mentalni žarki (modifikacija vrittijev) izhajajo iz uma-sonca. Tako kot se sonce ob sončnem zahodu zlije z obzorjem, zbirajoč vse svoje žarke, enako se boste morali tudi vi zliti s tem Soncem vseh sonc, Absolutno zavestjo, Večnim mirom, zbirajoč vse razpršene mentalne žarke ob raztapljanju samega uma.

Funkcija vrittija v umu je povzročiti avarana-bhango (odstranitev tančice nevednosti, ki prekriva predmete). Sthula avidja oz. groba nevednost obdaja vse predmete. Ko je tančica odstranjena, postane zaznavanje predmetov mogoče. Vritti odstrani tančico oz. avarano, torej plast nevednosti. Ko greš skozi veliko množico ljudi, lahko opaziš nekaj oseb. Obenem pa ne opaziš nekaterih drugih oseb, misleč, da so se vam po naključju postavile po robu. Zakaj? Zato, ker ni bilo popolne avarana-bhange. Ko je to opravljeno, predmet zasije pred vami.

Po navedbah radža joge Maharšija Patandžalija so pramana (pravilna predstava ali pravilen dokaz), viparjaja (napačna predstava), vikalpa (domišljija ali domišljija), nidra (spanje) in smriti (spomin) pet mentalnih vrittijev oz. mentalnih funkcij. Če je teh pet mentalnih funkcij zatrtih, bo sledilo zatrtje želja in drugih funkcij.

VIŠAJAKARA VRITTI IN BRAHMAKARA VRITTI

Um z lastnim prizadevanjem privzame obliko kateregakoli predmeta, na katerega se osredotoči. Če misli na žensko, prevzame obliko ženske. To imenujemo vritti tadakara. Če razmišlja o Bogu ali Brahmanu, se razvije vritti Brahmakara. V prvem primeru v um priteka radžas (strast), v drugem pa sattva (čistost).

Ko um razmišlja o predmetih in se zadržuje ob njih, privzame obliko teh predmetov. To imenujemo višajakara vritti. Ko razmišlja o Brahmanu ali neskončnosti, se izoblikuje Brahmakara Vritti. Sadhak mora biti zelo pozoren in previden pri opazovanju uma in njegovih dejavnosti. Višajakara vritti se mora spremeniti v Brahmakara vritti. Takoj ko um pade iz Brahmakara vrittija v višajakara vritti, mora um ponovno prisiliti, da privzame Brahmakara vritti, kar je resnično zelo težak boj.

Ne morete imeti višajakara vrittija kot ghatapatadi vritti (modifikacija lonca, tkanine itd.) istočasno z Brahmakara vrittijem (misel na Brahmana). To je šruti virodha (tj. v nasprotju z izreki šrutijev). Prav tako je v nasprotju s praktičnimi izkušnjami.

Predmet ni tiso, kar vas veže. Vritti in identifikacija (tadatmja sambandha) z vrittijem sta tista, ki povzročata navezanost in ujetost. Zaradi avidje ali nevednosti se identificirate z vrittijem, kot na primer, kadar rečete: “Jaz sem jezen.”

VRSTE VRITTIJEV

Vrittiji so razvrščeni v pet vrst: (1) mano-vritti, (2) buddhi-vritti, (3) sakši-vritti, (4) akhandakara-vritti in (5) akhanda ekarasa-vritti.
Št. 1 pripada instinktivnemu umu. Številke 2, 3, 4 in 5 pripadajo satvičnemu umu. Mano-vritti je višajakara vritti posvetnežev. Buddhi vritti pripada razsodnežem. Ko se poistovetiš s sakši vrittijem, si lahko priča modifikacijam uma. Ko poskušate začutiti, da ste neskončni Jaz, nastane akhandakara vritti. Znan je tudi kot Brahmakara vritti. V Brahmanu ni vrittija.

Iz mano-vrittija morate preskočiti na viveka-vritti. Mano-vritti zadeva manomaja košo. Viveka vritti pripada vidžñānamaja koši. Z razvijanjem slednje premagamo mano-vritti. Iz viveka vrittija je treba preiti na sakši vritti. Iz sakši vrittija morate preskočiti v akhandakara vritti. Iz slednjega pa v akhanda ekarasa vritti, ki je Brahma svarupa (lastna narava Brahmana). To je kaivalja oziroma končni cilj življenja.

ANTARMUKHA VRITTI IN BAHIRMUKHA VRITTI

Kadar so izstopna nagnjenja uma zadržana, kadar je um zadržan v srcu, kadar je vsa njegova pozornost usmerjena le nase, je to stanje antarmukha vrittija, ki je pravzaprav vpotegujoča energija uma po zaslugi povečanja sattve. Sadhak lahko opravi veliko sadhane, kadar ima ta notranji vritti.

Bahirmukha vritti je izstopna težnja uma na osnovi radžasa. Kadar je pogled usmerjen navzven, je um zavzet z navalom minljivih dogodkov. Izstopne energije uma stopijo na sceno. Nadalje, zaradi sile navade, se ušesa in oči takoj usmerijo proti zvoku in prizoru. Predmeti in želje so sile pozunanjenja. Radžastični človek, poln želja, ne more niti sanjati o notranjem duhovnem življenju z antarmukha vrittijem. Je popolnoma neprimeren za prakso introspekcije.

Antarmukha vritti (navznoter gibajoči se um) boste pridobili šele potem, ko boste uničili vse eksternalizacijske sile uma. Vairagja in introspekcija veliko pomagata pri doseganju tega duševnega stanja. Um morate začeti stradati z vairagjo in tjago (odrekanjem željam, predmetom in egoizmu). Naučiti se morate umetnosti, kako z jogijsko krijo, vajo pratjahare (odtegovanjem), narediti um introspektiven ali obrnjen sam vase. Tako kot morate skrbno pobrati svojo tkanino, ki je padla na trnavo rastlino, tako da počasi odstranjujete trne, tako boste morali skrbno in z naporom pobrati nazaj razpršene žarke uma, ki jih že zelo veliko let mečete na čutne predmete.

Potrpežljivo jih boste morali zbrati z vairagjo in abhjaso, s tjago (odrekanjem) in tapasom, nato pa z neutrudno energijo pogumno korakati proti Bogu oz. Brahmanu. Tisti, ki poznajo to prakso, so lahko resnično mirni. Le ti so lahko resnično srečni. Ko so mentalni žarki zgoščeni, se začne razsvetljevanje. Um tedaj ne more povzročiti nobenega razdejanja. Um se ne more pozunanjiti. Lahko ga zadržujemo v hridaja-guha (votlini srca).

UNIČENJE VRITIJEV VODI K UMSKI MOČI

Um pridobi veliko moč, ko so vrittiji uničeni. Vrittijev (miselnih valov) ni lahko uničiti, ker jih je nešteto. Treba se jih je lotiti enega za drugim in jih obravnavati ločeno. Nekateri vrittiji so zelo močni. Za njihovo uničenje so potrebna močna prizadevanja. Večina vritisov je zelo šibkih. Šibki vrittiji se raztopijo kot oblaki. Močne misli ostanejo in se pogosto ponavljajo vsak dan zjutraj, takoj ko vstanete iz postelje.

Bodite tiho. Vstopite v tišino. Tišina je Atman. Tišina je Brahman. Tišina je središče. Tišina je hridaja-guha (srčna votlina). Kadar um steče od enega predmeta k drugemu, je to stanje v presledku, ko za zelo kratek čas ostanete brez uma, tako imenovan svarupasthiti. To je Brahman. Kadar um popolnoma nadzorujemo, vrittiji ponehajo. Ko se vse modifikacije umirijo, takrat in samo takrat vstopite v tišino. Zavedajte se tega, prav ta trenutek. Občutite božansko slavo in brahmanski sijaj zdaj, tako da zaprete oči, vpotegnete indrije, utišate um, utišate misli, izostrite intelekt, očistite čitto, meditirate na Om, pojete Om z bhavo (občutkom). Vzdržujte kontinuiteto brahmične zavesti skozi vseh 24 ur. Imejte neprekinjen tok atmične zavesti. To je zelo, zelo pomembno. To je sine qua non. To je zelo zaželjeno.

Ko umrejo vsi vrittiji, ostanejo samskare in okvir uma. Samskare lahko razgradimo le z nirbidža-samadhijem.

12. poglavje

TEORIJA ZAZNAVANJA

“Ko človek misli, potem razume; brez misli človek ne ve; šele ko misli, razume.” (Čhandogja Upanišada, VII-xxi-1)

“Bil sem raztresen; nisem slišal. Bil sem raztresen, nisem videl. Tako je očitno, da človek vidi z umom in sliši z umom. Želja, odločnost, negotovost, prepričanje, nejevera, stanovitnost, nestalnost, sram, razum, strah - vse to je samo v umu. Zato oseba spozna z umom tudi, ko se je nekdo dotakne od zadaj.”

(Brihadaranjaka Upanišada, I-v-3)

V umu sta dva predela, in sicer misleči in zaznavni del. Misleči del je lahko ustaviti, izjemno težko pa je ustaviti delovanje zaznavnega dela.

Posamični um je tisti, ki vidi predmete zunaj sebe. Če iste predmete opazujemo skozi teleskop, so videti drugačni. Če lahko gledate neposredno z umom, boste imeli povsem drugačno videnje. Hiranjagarbha oz. Karja Brahman ima dokaj drugačno videnje. Vse vidi kot v sebi vsebovano vibracijo oz. gibanje, ki je njegova lastna sankalpa, tako kot si lahko s svojim umom predstavljate, da poteka velika vojna in da na obeh straneh umira veliko ljudi. Svojo domišljijo umaknete po svoji volji.

TEORIJE ZAZNAVANJA

Obstaja elastična teorija uma. Ta miselna šola pravi, da um postane elastičen, ko več predmetov pride v stik z različnimi čuti, pri čemer se istočasno poveže z različnimi čutili oz. organi znanja (džñāna-indrijami). Ko pride um v stik z enim predmetom in eno indrijo, se skrči v točko. Vedantinci to teorijo raztreščijo in ovržejo kot neutemeljeno.

Obstaja tudi druga miselna šola, ki trdi, da v umu obstajajo različni oddelki ali deli. En del uma se povezuje z enim čutom (indrijo), drugi del z drugim čutom in tako naprej. Tudi to teorijo so vedantinci podobno raztreščili in zavrgli kot nevzdržno in neutemeljeno.

Po miselni šoli, znani pod imenom drišti-srišti-vada, sta zaznavajoči in zaznavano eno. Tako kot pajek stke mrežo iz lastnega telesa, ravno tako um v budnem stanju projecira to fizično vesolje iz svojega “telesa”, medtem ko ga v spanju spet povleče nazaj v svojo “maternico”. Predmet je eksternaliziran ali objektiviziran mentalni vritti. Drišja (to, kar vidimo zunaj) je posledica mentalne avidje. Zunaj je le svetloba. Zunaj je le vibracija. Um je tisti, ki daje barvo in obliko. Vse to je mentalna prevara. To je en pogled. To je ena od teorij zaznavanja.

Vzajemno delovanje med umom v notranjosti in tanmatričnimi vibracijami zunaj je predmetni svet, ki ga opažamo zunaj. To je teorija zaznavanja. Um je oblikovan iz satvičnega dela petih tanmatr. Zunaj je svetloba. Sonce prav tako izžareva svetlobo. Oko sestoji iz elementa ognja ali agni-tattve. Tudi tisti del uma, ki zaznava, sestoji iz agni-tattve. Ogenj torej vidi ogenj. Sliši lahko le tisti del uma, ki je sestavljen iz šabda-tanmatre. Zvok prihaja iz akaše zunaj. Zato akaša uma sliši akašo od zunaj. Atman pa lahko vse vidi, sliši, okusi in čuti. Atmana lahko vidi le Atman. Zato je vse, kar vidite zunaj, pravzaprav samo Atman. “Sarvam Khalvidam Brahma - vse je resnično Brahman.”

POGLED ZAHODNE MEDICINSKE ZNANOSTI

Po mnenju zahodne medicinske znanosti svetlobne vibracije od zunaj zadanejo ob mrežnico in tam se oblikuje obrnjena slika. Te vibracije se prenašajo prek očesne mrežnice in optične linije do vidnega centra v okcipitalnem režnju možganov v zadnjem delu glave. Tam se oblikuje pozitivna slika. Šele takrat vidite predmet pred seboj.

ZAZNAVANJE PO FILOZOFIJI SANKHJA

Po filozofiji sankhja je pravo ozadje zaznavanja Puruša, o katerem zahodni zdravniki in psihologi nimajo pojma. Mesene oči so le zunanji instrumenti (karane) za zaznavanje. Oko ni organ vida. Organ vida je center, ki se nahaja v možganih; tako je tudi pri vseh ostalih čutih. Um se poveže s čuti (indrijami), čuti oz. indrije z ustreznimi centri v možganih, ti centri pa prek fizičnih čutil z zunanjim predmetom. Um vroči zaznavo buddhiju; buddhi jo odnese do Puruše (ki je čisti Duh, ki je nematerialen). Tedaj se zgodi pravo zaznavanje. Puruša daje ukaz buddhiju. Nato buddhi po ustrezni odločitvi in presoji ter po upoštevanju prednosti in slabosti obravnavanega predmeta vrne ukaz umu, da ga izvrši prek gibalnih centrov (karma-indrij oz. organov delovanja). Buddhi je predsednik vlade in sodnik, ki posluša izjave zagovornika, tj. uma. Um ima dve vlogi, in sicer (i) vlogo zagovornika in (ii) vlogo vrhovnega poveljnika.

Ko um prejme odločilne ukaze od buddhija, deluje kot vrhovni poveljnik in izvaja buddhijeve ukaze prek petih vojakov, petih karma-indrij. To je teorija zaznavanja v skladu s filozofijo sankhje. Glejte, kako zelo jasne so zadeve v hindujski filozofiji.

Najprej obstaja instrument ali karana, na primer mesnato oko. Ta čutne vtise prenese v pripadajoči center, t.j. indrijo. Um se nato poveže s tem centrom in zunanjimi instrumenti, denimo s telesnim očesom, ušesom itd. Um prenaša vtise še naprej in jih predstavi buddhiju, sposobnosti odločanja, ki se odzove. Nato se pojavi ideja egoizma oz. ahankara, ki se samopriznava in poistoveti z abhimano. Nato se mešanico akcije in reakcije vroči Puruši, resnični Duši, ki v mešanici zazna predmet.

Znanje izhaja iz stika s predmeti (indrijartha-sannikarša). Da bi spoznali prapanča višajo, so potrebni indrija, antahkarana in dživa. Indrija bo videla višajo, um pa jo bo prikazal. Buddhi jo bo s pomočjo abhasa Čaitanje razumel. Um, čuti in karane (zunanji instrumenti), kot so fizično oko, uho, itd., vsi skupaj se morajo povezati. Le potem je možno zaznavanje predmeta. Predmet pride v stik s čuti. Slednja so povezana z umom. Ta je povezan z Atmanom. Atman osvetljuje. To se nanaša na fizično raven.

VEDANTIČNA TEORIJA

Po advaitični teoriji zaznavanja je Čaitanja v nas tisti, ki omogoča zaznavanje. Čaitana v nas se združi s Čaitano v predmetu in rezultat je zaznavanje. Iz tega ne sledi, da so um in čuti neuporabni. Čuti so potrebni za prilagoditev zaznavanja svojim približnim stvarem. Iz tega, da je bistvena narava duše inteligenca, ne sledi, da so čuti neuporabni, saj služijo določanju izbranega predmeta vsakega čuta.

Vedantična teorija zaznavanja pravi, da um izhaja skozi oko in prevzame obliko zunanjega predmeta. Antahkarana-vritti vstopi skozi odprtino indrije (oko), odstrani višaja adžñāno, prevzame višajakaro (obliko predmeta, ki ga obdaja) in predstavi predmete vašemu pogledu. Funkcija vrittija je povzročiti avarana-bhango (odstranitev tančice oziroma plasti sthula avidje, ki obdaja vse predmete).

Žarek uma dejansko izstopi, privzame obliko in obliko predmeta ter ga ovije. Nato pride do zaznavanja. Zaznavanje knjige je mogoče le, ko um privzame dejansko obliko knjige. Mentalna podoba plus nekaj zunanjega je predmet. Kakršni koli predmeti, ki jih vidite zunaj, imajo v umu svoje lastne podobe.

Ko greste skozi mangov vrt, iz očesa izstopi žarek uma, ki zaobjame mango. Privzame obliko manga. Ta žarek imenujemo vritti. Proces objemanja se imenuje vritti-vjapti. Funkcija vrittija je odstraniti avarano (tančico), ki ovija predmet in upahito čaitanjo. Tančico, ki ovija mango, odstrani vritti oz. mentalni žarek. Z vritti je povezana čaitanja (vritti sahita čaitanja). Ta čaitanja osvetljuje predmet ‘mango’. To se imenuje phala-vjapti. Tako kot luč bakle v hipu osvetli predmet, ta vritti-čaitanja osvetli predmet. Šele nato pride do zaznavanja manga. Um naredi sankalpa-vikalpo: “Ali je to mango ali ne?” Buddhi priskoči na pomoč umu in na podlagi predhodnih izkušenj ugotovi (to je mango). Čitta opravi anusandhano (poizvedbo): “Kako lahko dobim mango? Naj vprašam vrtnarja ali lastnika?” V vsakem primeru moram dobiti mango. Nato um ukaz posreduje karma-indriji, da ga izvrši.

Ko vidite mangovec, je za vas zunanji. Obstaja zunanjost. Mangovo drevo je umska zaznava. Je tudi mentalni koncept. Razen v umu ni nobenega mangovega drevesa. O obstoju drevesa veste le prek uma. V umu je mentalna podoba. Podoba v umu in nekaj zunanjega je mangovo drevo. Tudi če zaprete oči, lahko pridete do podobe prek spomina. Zelena barva listja je posledica določene stopnje svetlobnih vibracij (recimo 10 milijonov vibracij). Te svetlobne vibracije zadanejo ob mrežnico in se prenesejo v vidni center v zadnjem delu možganov. Listi manga imajo moč, da razcepijo bele žarke in absorbirajo le zeleno barvo. Tako pravi znanost.

Tudi vaše telo je za vas enako zunanje kot tisto tamkajšnje mangovo drevo. Zopet gre za mentalno zaznavo oz. zamisel. Glede na vaše telo je mangovec nekaj zunanjega. Taisti je le videz, ki lebdi v Absolutnmem oziroma Edini resničnosti. Ker je mangovo drevo z vidika tvojega telesa zunanje in ker je tudi telo samo zunanje, je ideja o zunanjosti mangovega drevesa ali tega zunanjega vesolja zdaj razblinjena. Tudi izraz notranjost ima le lažni obstoj. Notranjost obstaja le glede na zunanjostjo. Če zunanjost izgine, kje je notranjost? Oba izraza, tako notranjost kot tudi zunanjost, sta zgolj iluzija, stvaritvi uma. V ozadju tako imenovane notranjostji in zunanjostji je le trdni obstoj, Ena resničnost ali Absolut. To je Resnični, Neskončni ‘jaz’. To je vaš lastni Jaz.

SAMO UM USTVARJA RAZLIKE

Oči posredujejo umu neke oblike ali podobe. Um je tisti, ki ustvarja dobre in slabe oblike. Pravi: “To je dobro. To je grdo. To je lepo.” Tu nastopijo suženjstvo in težave. Dobro in slabo, grdo in lepo so čiste mentalne stvaritve. Če lahko um ustvarja, lahko tudi uničuje. Podobno tudi ušesa umu servirajo neke zvočne vibracije. Um je tisti, ki pravi: “To je pohvala. To pa je graja.” Nikakor ne gre kriviti oči in ušes. So nedolžni. Um povzroča zlobo.

MISELNO SPOZNAVANJE POTEKA ZAPOREDNO

Um zmore misliti le na omejene stvari. Um ne more misliti na zeleno, ne da bi mislil na zeleni predmet.

Um je niravajava (brez delov, delitev, predalčkov). Naenkrat lahko vsebuje le eno idejo. Gre za princip sposojen iz sistema njaje. Celo tisti vedantinci, ki pravijo, da je um svajava (s predelki), po analogiji s čora-nari (prostitutka, katere um je osredotočen na ljubimca, čeprav dela v hiši), priznavajo, da ima um lahko le viseša vritti o ljubimcu in samanja vritti o delu, ki ga v tistem trenutku opravlja.

Človeški um ima sposobnost, da se ukvarja le z enim predmetom naenkrat, čeprav lahko prehaja od enega predmeta k drugemu s čudovito hitrostjo, pravzaprav tako hitro, da so nekateri menili, da lahko zajame več stvari hkrati. Um je vratar ali stražar, ki lahko v miselno tovarno naenkrat spusti le eno osebo, eno vrsto čutnih vibracij. Ne morete hkrati slišati in videti. Um lahko ima hkrati le eno idejo. Vendar se giblje s tako izjemno bliskovito hitrostjo, da navaden človek misli, da lahko vsebuje več idej naenkrat.

Dojemanje skozi končni um ali spoznavanje ali izkustvo poteka serijsko in ne sočasno. Hkratno spoznanje lahko dosežemo le v nirvikalpa samadhiju, kjer se preteklost in prihodnost zlijeta v sedanjost. Samo jogi ima simultano znanje. Končni um običajnega človeka omogoča samo zaporedno znanje. Dve misli, četudi sta tesno povezani druga z drugo, ne moreta obstajati istočasno. Narava notranjega organizma (antahkarane ali manasa) nam preprečuje, da bi v vsakem trenutku, ki je predstavljen zavesti, zajeli več kot en vidik predmeta. Čeprav lahko več predmetov hkrati pride v stik z različnimi čutili, pa um deluje kot vratar, ki lahko naenkrat sprejme le eno osebo skozi vrata. Um lahko v notranjo mentalno tovarno pošlje le eno vrsto zaznav naenkrat, da izdela spodobno zaznavo in lep pojem.

Ko se um posveča pozornosti in je povezan s čutom vida, lahko samo vidi. Ne more slišati. Ne more slišati in videti hkrati. To je naša vsakdanja izkušnja. Kadar je vaš um popolnoma zatopljen v poglobljeno preučevanje kakšne zanimive knjige, ne morete slišati, tudi če nekdo kriči, ker um ni bil tam (s čutom sluha). “Moj um je bil drugje, nisem videl; moj um je bil drugje, nisem slišal, kajti človek vidi s svojim umom in sliši s svojim umom.” (Brihadaranjaka upanišada, I-v-3). Ko resno razmišljate o problemu, ne morete ne videti ne slišati ne čutiti. Vse indrije so ločene od uma. Obstaja le proces anusandhane (poizvedovanja oz. preiskovanja), ki ga izvaja čitta (mentalna substanca).

Najboljši filozofi in vidci, rišiji in modreci, najboljše avtoritete, vzhodnjaki in zahodnjaki, menijo, da je teorija ene same ideje pravilna. Soglasno se strinjajo, da se um dejansko ne more ukvarjati z več stvarmi hkrati, a ko se zdi, da to počne, se z neverjetno hitrostjo premika naprej in nazaj, z enega konca na drugega. Nepismeni ljudje pravijo, da lahko hkrati vidijo in slišijo. Um se giblje z ogromno hitrostjo naprej in nazaj, zato si ljudje predstavljajo, da um lahko počne dve stvari hkrati. To je žalostna zmota. Iskra svetlobe je videti kot neprekinjen svetlobni krog, če se hitro vrti. Čeprav se um lahko posveča le eni stvari naenkrat, bodisi da sliši, vidi ali vonja, čeprav lahko hkrati dopusti le eno zaznavo, kljub vsemu verjamemo, da opravlja več dejanj hkrati, saj se z ogromno hitrostjo premika od enega predmeta do drugega, tako hitro, da se njegova zaporedna pozornost in zaznava zdita kot sočasna dejavnost.

KOMPENZACIJSKA PREDNOST PRI ČUTNEM ZAZNAVANJU

Pri nekaterih ljudeh je čut sluha razvitejši od čuta vida. Sodniki imajo izostren sluh. Vrhovni poveljniki imajo izostren vid. Že poklic sam jih sili, da razvijejo določen čut. Slepi ljudje imajo izostren čut sluha. Če je ena indrija pomanjkljiva, narava to nadomesti z večjim razvojem druge indrije. Eden od mojih prijateljev pozna mojstra, ki lahko samo z dotikom začuti naravo barve.

Govor je pravzaprav vid Puruše. Govor pomeni zvok, ki je predmet sluha. Ko je ta čut razsvetljen, se v umu pojavi refleksija. Z umom si prizadevamo, da bi dosegli zunanji zvok; kajti z umom vidimo, slišimo. Ko človek ponoči v temi ne more razločiti, od kod prihaja zvok (najsi bo to konjsko rezgetanje, oslovo riganje ali pasji lajež), se zateče tja, od koder prihaja govor.

NADČUTNO ZAZNAVANJE

Um je tisti, ki resnično vidi, okuša, vonja, sliši in čuti. Ko začnete razmišljati o sliki Gospoda Krišne z zaprtimi očmi, sliko vidite z umskim očesom.

Okultist se lahko odreče fizičnim, mesenim očem in vidi neposredno z umom. Bhakta (častilec), ki je eno z Išvaro (Gospodom), vidi neposredno z Išvarovim očesom (z očesom karana-šarire, kavzalnega telesa). Gjani vidi z očesom Spoznanja o Atmanu (divja drišti oz. džñāna-čakšu).

KAKO BRAHMAN ZAZNAVA

V umu sta volja in videnje ločena. V čisti čitti sta volja in videnje eno; volja in videnje sta združena in nista več, kot v primeru uma, ločena drug od drugega.

Brahman ne potrebuje antahkarane, da bi čutil, mislil in razsojal. Brahman ne potrebuje oči, da bi videl. On je samosijajen. On daje svetlobo vsemu. On daje svetlobo antahkarani. Indrijam daje svetlobo in moč. On je čit-svarupa. On je čidghana. Je masa znanja. S pomočjo Samospoznanja ve vse. Skozi Samospoznanje vidi v sebi celotno vesolje kot svojo sankalpo, kot vivarto.

KAKO ZAZNATI BRAHMANA

Brahman ni predmet ali višaja. Občutiti ga je treba s sakšatkara (neposrednim duhovnim spoznanjem). Do spoznanja Brahmana (Absolutne resnice in obstoja) pridemo z občutenjem in meditacijo (duhovna anubhava, neposredno zaznavanje ali Atma-sakšatkara), pri čemer se videc, videnje in videno zlijejo v en sam obstoj kot mehurček v oceanu.

13. poglavje

ČITTA IN SPOMIN

KAJ JE ČITTA?

Čitta je izraz za umsko snov oziroma mentalno substanco. Je tako rekoč osnovna podlaga. Iz nje izhajajo trije vrittiji, in sicer manas, buddhi in ahankara. Ta beseda spada v radža-jogijsko terminologijo Maharšija Patandžalija. Tudi v Giti Gospod Krišna na različnih mestih uporablja izraz čitta.

Čitta je v vedanti ločena sposobnost ali kategorija. Včasih je pododdelek (antargata), ki spada pod um. V filozofiji sankhje je vsebovana v buddhiju oz. mahat-tattvi. Čitta v filozofiji radža joge rišija Patandžalija (Jogas-čittavritti-nirodhah) ustreza antahkarani iz vedante.

Podzavestni um se v vedanti imenuje čitta. Velik del vaše podzavesti sestavljajo potopljene izkušnje, spomini, ki so potisnjeni v ozadje, vendar jih je mogoče obnoviti. Čitta je kot jezero in misli so kot valovi na površini tega jezera, imena in oblike pa so običajni načini, na katere se ti valovi dvigajo. Noben val se ne more dvigniti brez imena in oblike.

Funkcije čitte so smriti oz. smarana, dharana, pozornost in anusandhana (poizvedovanje ali raziskovanje). Ko ponavljate džapo mantre, je čitta tista, ki opravlja smarano. Opravi veliko dela. Izkaže se z boljšim delom kakor um ali buddhi.

PODROČJE PODZAVESTNEGA MIŠLJENJA

Psihični procesi niso omejeni le na področje zavesti. Področje podzavestne mentalizacije je veliko obsežnejše od področja zavestne mentalizacije. Um se ne zaveda večjega dela svojih dejavnosti. Ker lahko človek v zavesti zadrži le eno dejstvo naenkrat, je lahko v vsakem trenutku v polju zavesti le delček našega znanja. Zgolj 10% miselnih dejavnosti se zgodi na zavestni ravni. Preostalih 90% miselnih dejavnosti poteka v podzavesti. Sporočila, ko so pripravljena, preidejo kot blisk iz podzavestnega uma na površje zavesti skozi vrata v podzavestnem umu.

Sedimo in poskušamo rešiti težavo, a nam ne uspe. Hodimo naokoli, znova poskušamo in spet neuspešno. Nenadoma vznikne ideja, ki nas pelje k rešitvi problema. Na delu so bili podzavestni procesi.

Ponoči vam večkrat ne uspe priti do rešitve problema pri aritmetiki ali geometriji. Zjutraj, ko se zbudite, dobite jasen odgovor. Ta odgovor pride kot blisk iz podzavesti. Tudi med spanjem slednja ves čas deluje, brez odmora. Ureja, razvršča, primerja, pregleduje vsa dejstva in izdela pravilno, zadovoljivo rešitev.

Včasih greste spat ob 22.00 z mislijo: "Vstati moram ob dveh zjutraj, da ujamem vlak." To sporočilo prevzame podzavestni um in prav ta vas nezmotljivo zbudi ob točno določeni uri. Podzavestni um je vaš stalni, zanesljivi spremljevalec in iskren prijatelj.

S pomočjo podzavestnega uma lahko spremenite svojo zlobno naravo tako, da gojite zdrave, krepostne lastnosti, ki so pritajene v vsakem človeškem srcu. Če želite premagati strah, miselno zanikajte, da vas je strah, in osredotočite svojo pozornost na nasprotno kvaliteto, na ideal poguma. Ko se razvije pogum, strah sam izgine. Pozitivno vedno premaga negativno. To je nezmotljiv zakon narave. To je pratipakša bhavana radža jogijev. Naklonjenost do neprijetnih nalog in dolžnosti lahko pridobite tako, da gojite željo in okus zanje. V podzavesti lahko vzpostavite nove navade, nove ideale, nove ideje, nove okuse in nov značaj preprosto tako, da spremenite stare.

SPOMIN

Smriti oz. spomin je funkcija čitte (podzavestnega uma). Spomin se uporablja v dveh pomenih. Rečemo: “Gospod John ima dober spomin.” Tukaj je mišljeno, da je umska sposobnost gospoda Johna, da shranjuje svoje pretekle izkušnje, zelo dobra. Včasih rečemo: “Ne spominjam se tistega dogodka.” Tukaj to pomeni, da dogodka, ki se je zgodil pred nekaj leti, ne morete obuditi na zavestni ravni uma v prvotni obliki. To je dejanje spominjanja. S spominom ne pridobite nobenega novega znanja. Gre le za reprodukcijo.

Če je izkušnja sveža, se lahko v celoti spomnite svoje pretekle izkušnje. Pri običajnem spominjanju obstaja časovni koeficient. Pri osebnem spominu obstaja specifični koeficient. Tisto, kar deluje skupaj z drugo stvarjo, je koeficient. V matematiki je številski ali črkovni faktor, ki stoji pred neko količino v algebrskem izrazu, koeficient.

KAKO NASTANE SPOMIN

Predpostavimo, da ste od prijaznega prijatelja v dar prejeli lep ventilator. Kadar ventilator uporabljate, vas včasih spomni na vašega prijatelja. Pomislite nanj kot na smriti-hetu (vzrok spomina).

Če je vaš brat višje rasti, vam bo pogled na podobno visoko osebo nekje drugje v misli priklical spomin na vašega brata. To je spomin zaradi podobnosti predmetov (sadrisjata).

Recimo, da ste se spomnili na pritlikavca v Madrasu. Kadar zagledate zelo visokega Patagonca, vas bo ta spomnil na pritlikavca, opaženega v Madrasu. Pogled na veliko palačo vas bo spomnil na kmečko kočo ali travnato hišico sanjasija na bregu Gangesa. Ta spomin je posledica različnosti predmetov (viparitata).

Če slučajno vidite padlo drevo, ko hodite po cesti na nevihtni dan, sklepate, da je drevo padlo zaradi nevihte. V tem primeru je spomin posledica razmerja med vzrokom in posledico (karja-karana-sambandha).

Nove samskare odplaknejo stare samskare. Če so samskare sveže in nedavne, se jih zlahka hitro spomnimo nazaj. Ponovno pridejo iz globin podzavesti na površje zavestnega uma. Stare samskare oživijo. Če enkrat obiščete kolidž, kjer ste se izobraževali, deset let po tistem, ko ste postali vladni uradnik, bodo zdaj oživele vse prejšnje samskare iz časov kolidža. Zdaj se boste spomnili svojih starih profesorjev, starih prijateljev, starih knjig in različnih drugih stvari.

ZNAČILNOSTI DOBREGA SPOMINA

Sledijo štiri značilnosti dobrega spomina: (1) Če enkrat preberete odlomek in če ga lahko lepo ponovite, je to znak, ki kaže, da imate zelo dober spomin. To imenujemo sugamata. (2) Če lahko isto stvar reproducirate brez povečanja ali zmanjšanja, dodajanja ali abstrakcije, se to imenuje avaikalja. (3) Če lahko ohranite dejstvo ali odlomek ali karkoli zelo dolgo obdobje, se imenuje dharana (retentive spomin). (4) Če lahko odlomek brez težav takoj ponovite, ko ga potrebujete, se imenuje upaharana.

PROCES SPOMINJANJA

Ko si želite zapomniti neko stvar, boste morali vložiti psihični napor. Morali se boste gibati gor in dol skozi različne ravni podzavesti in nato iz nenavadne mešanice mnogoterih nepomembnih snovi izbrati pravo stvar. Tako kot v železniški poštni službi sortirnik s premikanjem roke gor in dol vzame pravo pismo iz različnih poštnih predalov, tako tudi sortirna podzavest potuje gor in dol po “poštnih predalih” v podzavestnem umu in povleče pravo stvar na raven normalne zavesti. Podzavestni um lahko pobere pravo stvar iz množice različnih zadev.

V veliki kirurški kliniki pomočnik kirurga dovoli le enemu pacientu, da vstopi v posvetovalnico višjega kirurga na pregled. Prav tako um dovoli, da skozi vrata uma (manodvara) v miselno tovarno naenkrat vstopi le ena ideja. Podzavestni um med funkcijo spomina pripelje na prag zavestnega uma pravo stvar v pravem trenutku in zatre vse druge. Opravlja vlogo cenzorja in dovoli, da gredo mimo le pomembni spomini. Kako čudovit mehanizem je to! Kdo je gonilna sila teh dvojnih umov? Kdo jih je ustvaril? Kako veličastno Bitje mora biti! Ko pomislim nanj, se mi naježijo dlake! Ko pišem, se mi trese pero. Ali ne bi radi bivali z Njim? Kako velik privilegij in veselje je biti v občestvu z Njim!

Ko se poskušaš česa spomniti, se včasih ne moreš spomniti. Čez nekaj časa se pozabljeno prikaže v zavesti. Kako si to razlagate? Gre za spodrsljaj spomina. Samskare določene stvari so se potopile globoko. Čitta, ki je skladišče samskar (in katere funkcija je spomin), se mora nekoliko potruditi, da ga analizira in razvrsti ter skozi loputo pripelje na površje zavestnega uma. Po nekaj napora pride do oživitve starih samskar in pozabljena ideja ali ime osebe, ki ste se je želeli spomniti pred časom, nenadoma priplava v zavest objektivnega um. V možganih je moralo priti do zastoja, ki naj bi preprečil oživitev pozabljene stvari, ideje ali osebe. Takoj, ko se zapora odpravi, pozabljena zamisel priplava na površje uma. Ko se um umiri, spomin postane živahen.

MOČ SPOMINA

Tisti, ki so mentalno preobremenjeni, ki ne upoštevajo pravil brahmačarje in ki jih mučijo številni strahovi, skrbi in tesnobe, kmalu izgubijo moč spomina. Če se s staranjem kažejo simptomi izgube spomina, je prvi simptom ta, da se težko spomnite imen oseb. Razloga za to ni treba iskati daleč. Vsa imena so poljubna. So kot etikete. Pri imenih nimamo nobenih asociacij. Um se na splošno spominja prek asociacij, saj vtisi s tem postanejo globoki.

Tudi v starosti se lahko spomnite starih dogodkov, saj obstajajo asociacije z dogodki. V starosti se lahko dobro spomnite nekaterih odlomkov, ki ste jih brali v šolah in na fakultetah. Vendar se zvečer težko spomnite novega odlomka, ki ste ga prebrali zjutraj. Razlog za to je, da je um izgubil dharana šakti (moč dojemanja idej). Možganske celice so se izrodile.

V zgodnjem otroštvu je moč umskega dojemanja zelo izrazita. Vendar pa ni moči razumevanja. Pri šestnajstih, osemnajstih in dvajsetih letih se začne kazati moč razumevanja. V tej starosti je velika tudi moč ohranjanja spomina. Um se umiri šele po 30. letu. Pred tem je veliko čančalatve (tavajoče narave). Človek pred 30. letom v veliki večini primerov ni sposoben razmišljati in se odločati sam. Nima sposobnosti presoje. Po 45. letu moč dojemanja začne usihati. Tudi spomin se začne slabšati. Ima sposobnost ohranjanja tistega, kar se je naučil prej. Ne more se učiti novih znanosti. Brahmačarja zelo pomaga razviti moč ohranitve in različne druge psihične moči.

14. poglavje

SAMSKARE

KAJ JE SAMSKARA?

Vritti (vrtinec, miselni val) nastane v oceanu uma. Deluje nekaj časa. Nato ponikne pod prag normalne zavesti. S površine zavestnega uma, kjer je bil nekaj časa najvišje, se potopi globoko v območje podzavestnega uma (čitta). Tam se nadaljuje kot podzavestno delovanje in postane samskara (vtis). Zavestno dejanje - bodisi kognitivno, afektivno ali konativno - prevzame potencialno in skrito (sukšma in avjakta) obliko tik pod pragom zavesti. To se imenuje samskara.

SPOMINJANJE - OŽIVITEV SAMSKARE

Samskare (vtisi) so zasidrane v podzavesti oz. čitti. Podzavestni um je sicer znan kot nezavedni um. Subjektivni um, podzavestni um, nezavedni um in čitta so sinonimi. Sedež tega podzavestnega uma so mali možgani v zadnjem delu lobanje. Pretekle izkušnje lahko prikličete iz skladišča samskar v podzavestnem umu. Preteklost je ohranjena do najmanjših podrobnosti. Nikoli se ne izgubi niti delček. Ko se drobne samskare kot velik val ponovno dvignejo na površje zavestnega uma, ko se pretekli vritti s spominjanjem ponovno vrne na površje zavestnega uma, se to imenuje spomin ali smriti. Noben spomin ni mogoč brez pomoči samskare.

KAKO NASTANE SAMSKARA

Izkušnja na čutni ravni se potopi v globine podzavestnega uma (čitta) in tam postane samskara (vtis). Samskara neke izkušnje se oblikuje oz. razvije v čitti v vsakem trenutku, ko um nekaj doživlja. Med sedanjo izkušnjo in oblikovanjem samskare v podzavestnem umu ni vrzeli. Določena izkušnja pusti določeno samskaro. Spomin na to posebno izkušnjo izvira le iz te posebne samskare, ki je nastala iz te posebne izkušnje.

Ko prvič zaznate in okusite pomarančo, dobite znanje o pomaranči. Spoznate njen okus. Poznate predmet, pomarančo. Samskara se v podzavesti oblikuje takoj. Ta samskara lahko kadar koli ustvari spomin na predmet, pomarančo, in znanje o pomaranči. Čeprav se predmet v mislih in dejanje spoznanja razlikujeta, sta vendarle neločljiva.

CIKLIČNA VZROČNOST MISLI IN SAMSKARE

Predmet z zunanjimi dražljaji v umu prebudi ali oživi samskare. Sankalpa ali misel torej nastane subjektivno od znotraj, brez spodbude od zunaj. Ko pomislite na kravo, ki ste jo že videli, v mislih ponavljate besedo krava. Šele takrat se pojavi miselna podoba. Nato se oblikuje misel. Samskara povzroči sankalpo in sankalpa povzroči samskaro, tako kot je seme vzrok drevesa, drevo pa je vzrok semena. Obstaja ciklična vzročnost po analogiji semena in drevesa (bidža-vrikša-njaja). Vritti v umu porodi samskaro, samskara pa spet proizvede vritti. Zaradi sile dražljajev (udbodhaka, vjandžaka), ki prihajajo od znotraj ali od zunaj, se semenu podobna samskara ponovno razširi in povzroči nadaljnje dejavnosti. Ta krog vrittija in samskare je anadi (brez začetka), vendar se konča, ko dosežemo Božansko znanje in osvoboditev. To dvoje doseže lajo (raztopitev) v prakriti. Na dživanmukto prenehata imeti kakršen koli učinek. Samskare je treba spražiti z nenehnim samadhijem. Le tako se boste osvobodili rojstev in smrti.

SAMJAMA NAD SAMSKARAMI

Samskara je znana tudi kot preostala potenca. Ko vsi vrittiji oz. misli odmrejo, okvir uma ostane, sloneč na samskarah. To imenujemo potencialni um. V vedantičnem jeziku se imenuje antahkarana matra.

Vse samskare obstajajo v umu. Vrittiji počasi izginjajo in puščajo sledi v umu. Te sledi so samskare. Iz teh samskar izhaja spomin. Če imate jogijski vid, lahko nazorno opazujete čudeže, ki se dogajajo v posameznikovi miselni tovarni, kako v miselnem jezeru nastaja vritti, kako se umirja in kako se oblikuje samskara. Presenečeni boste od začudenja. Samjama nad temi samskarami prinaša neposredno znanje o preostalih potencialih. Jogi v neposredno zavest privede prejšnja življenjska stanja tako, da dobi neposredno znanje o njihovih samskarah. Takšno znanje je težko pridobiti na univerzah. Samo jogi lahko to znanje posreduje zaslužnim aspirantom.

KREPOSTNE IN ZLOBNE SAMSKARE

Samskare kot sile pomagajo ali zavirajo druga drugo. Ko vidite hudo bolnega človeka in ko se v vašem srcu zbudi občutek usmiljenja, se vse samskare vaših prejšnjih usmiljenih dejanj združijo in vas prisilijo, da temu človeku pomagate. Podobno se vse samskare dobrodelnih dejanj pojavijo na površju zavesti, ko vidite človeka v hudi stiski in ubobožanega, in vas prisilijo, da temu človeku pomagate. Z njim začnete deliti svoje fizično premoženje.

Ko nastopi ena samskara ali krepostno dejanje, se lahko pojavi druga samskara drugačne narave, ki bo ovirala njeno izpolnitev. To je boj med krepostno in zlobno samskaro.

Ko poskušaš svoj um usmeriti na Boga in razmišljaš o čistosti, prav v tistem trenutku vse zle misli in samskare silovito in maščevalno izbruhnejo v boj proti tebi. To imenujemo ’gneča samskar’. Tudi dobre samskare se zgrinjajo skupaj in vam pomagajo pregnati slabe samskare. Oče Šri Svamija Advaitananda-džija je bil velik Čandijev bhakta. Ob smrti je bil v polzavesti. Začel je ponavljati vse kitice iz Čandi-stotre, ki si jih je v mladosti zapomnil na pamet. To je ‘gneča duhovnih samskar’.

PRETEKLE SAMSKARE TVORIJO PRARABDHO

Ko se rodite, um ni zgolj tabula rasa (prazen list belega papirja). Je shramba samskar, predispozicij, nagnjenj itd. Otrok se rodi s svojimi samskarami. Otrok se rodi s svojimi preteklimi izkušnjami, pretvorjenimi v mentalne in moralne težnje ter moči. Z izkušnjami, prijetnimi in bolečimi, človek zbira gradivo in iz tega gradi umske in moralne sposobnosti. Zemeljske izkušnje se predelajo v intelektualne sposobnosti. Um se razvija s pomočjo vtisov, ki jih dobi iz vesolja s pomočjo čutov. Potreboval bo veliko teles, dokler ne bo zbral celotne izkušnje sveta. Vsak človek se rodi s svojimi prirojenimi ali vrojenimi samskarami in te samskare so vgrajene, položene ali vtisnjene v čitto, ki je sedež prarabdhe. V zemeljskem življenju z dejanji pridobi še več samskar in izkušenj, ki se dodajo prvotni zalogi in postanejo prihodnje sančita karme (nakopičena dejanja).

Vse samskare so pritajene v čitti kot latentne dejavnosti, ne le tega življenja, temveč tudi vseh prejšnjih neštetih življenj iz anadi kale (časa brez začetka). Samskare živalskega življenja (tiste iz rojstev psov itd.), samskare angelskega življenja, samskare kraljevskega življenja in samskare kmečkega življenja so vse skrite v čitti. V človeškem življenju bodo delovale in prišle do izraza le tiste samskare, ki so primerne za določeno vrsto rojstva. Druge vrste samskare bodo ostale pritajene v mirovanju.

“Tako kot trgovec, ki zapre letno knjigo in odpre novo, v novo ne vnese vseh postavk stare knjige, temveč le njeno stanje, tako tudi duh novim možganom preda svoje sodbe o izkušnjah zaključenega življenja, sklepe, do katerih je prišel, odločitve, do katerih je prišel. To je zaloga, ki se prenese v novo življenje, duševno pohištvo za novo bivališče, skratka pravi spomin.”

KARMA

Grobo telo in um imata zaradi vaše pretekle karme težnjo delovati na določen način in vi delujete v skladu s to težnjo kot stroj. Avtorstvo (izvajalstvo) teh dejanj si neupravičeno pripisujete in s tem zadeve še poslabšujete. Večino svojih dejanj opravite bolj ali manj samodejno.

Če se vam zdi težko opravljati svoja dejanja v duhu niškame, imejte pri opravljanju vseh stvari eno samo željo po osvoboditvi.

V svargi oz. nebesih so vse zemeljske izkušnje uma razvrščene in analizirane. Izluščimo bistvo. Dživa se ponovno rodi v fizičnem vesolju z novim okvirom in umskim nagnjenjem glede na naravo esence, izločene na mentalni ravni.

Ko pišete dramo, če pride spanec, prenehate s pisanjem in se umaknete v posteljo. Takoj ko se zbudite, nadaljujete s pisanjem od tam, kjer ste končali prejšnjo noč. Prav tako, ko se ponovno utelesite, nadaljujete delo, ki ste ga v prejšnjem življenju pustili nedokončanega, v skladu s tokom vasan iz prejšnjega življenja.

Vaše naslednje življenje bo v veliki meri odvisno od karme, ki ste jo opravili v tem rojstvu. Verjetno je veliko stvari, ki jih posvetni človek počne nenehno in jih lahko počne, ne da bi zaradi tega nastala večja škoda; če bi te stvari počeli tisti iskreni aspiranti, ki stopajo po poti Uresničenja, bi bile odločno škodljive.

Navada preučevanja abstraktnih problemov bo v naslednjem zemeljskem življenju privedla do dobro razvite sposobnosti abstraktnega razmišljanja, medtem ko bo lahkomiselno, naglo razmišljanje, preletavanje od enega predmeta do drugega, naslednjemu rojstvu na tem svetu zapustilo nemiren, slabo uravnavan um.

SUŽENJSKI OKOVI SAMSKARE

Um uveljavlja svojo vladavino prek samskar. Vasane izvirajo iz samskar kakor roji kobilic. Iz vasane priteče tok želja, iz uživanja v predmetih želja pa nastane trišna ali notranje hrepenenje (intenzivno hrepenenje). Trišna je zelo močna. Samskare so zasidrane v umu, v karana šariri. V umu se pojavi spomin na užitek. Um potem razmišlja o predmetih. Maja ima močno sidrišče v domišljiji. Pojavi se navezanost. Um planira in snuje. V vas se prebujajo strasti. Fizično se trudite, da bi posedovali te predmete in v njih uživali. V svojih prizadevanjih dajete prednost nekaterim in ne dajete prednosti drugim na osnovi rage in dveše. Uživati boste morali sadove svojih krepostnih in krivičnih dejanj. S pomočjo šest napernega kolesa rage in dveše, kreposti in greha, užitka in bolečine, se to samsarično kolo rojstva in smrti od anadi kale (časa brez začetka) brez premora vrti naprej.

MISLI IN ŽELJE SO ODVISNE OD SAMSKAR

Narava želja in misli je odvisna od narave vaših samskar. Če imate dobre samskare, boste imeli dobre želje in dobre misli in obratno. Tudi če ste se do štiridesetega leta predajali slabim dejanjem, od tega trenutka naprej začnite prakticirati krepostna dejanja, kot so dobrodelnost, džapa, dama, svadhjaja, meditacija, služenje revnim in bolnim, služenje svetnikom, itd. in te samskare vas bodo spodbudile k še več krepostnim dejanjem. Spodbujale bodo dobre želje in plemenite misli. Gospod pravi v Bhagavad-Giti:

Api čet suduračaro bhadžate mam-ananjabhak Sadhureva sa mantavjah samjag-vjavasito hi sah (IX-30)

“Tudi če me najbolj grešni časti z nedeljenim srcem, mora tudi on veljati za pravičnega, saj se je pravilno odločil.”

ZLOBNE SAMSKARE - PRAVI SOVRAŽNIK

Kdo je tvoj pravi sovražnik? To so tvoje lastne zlobne samskare. Zamenjajte asubha vasane s subha vasanami. Potem se lahko približate Bogu. Um se bo spremenil. Stare samskare bodo izbrisane. Napačne sugestije različnih vrst in surova fantastična vraževerja so globoko zakoreninjena v vašem umu. So škodljivi. Morali jih boste strmoglaviti z vičaro, vzvišenimi sugestijami, pravilnim razmišljanjem. “Jaz sem telo”, “jaz sem gospod John”, ”jaz sem brahman”, “jaz sem bogataš” - vse to so napačne sugestije in napačne samskare. Drzno si predlagajte, da ste Brahman. Prejšnje napačne sugestije in samskare “jaz sem telo” se bodo trudoma počasi razblinile.

Če vsaj za minuto pozabite na svojo pravo brahmansko naravo, se bodo stare samskare adžñāne skušale pojaviti in vas prelisičiti. Poglej, kako je Naradova odločnost začela kolebati, čeprav je bil zatopljen v meditacijo, ko je zagledal nekaj božanskih deklet. Takoj je v sebi izkusil spolno željo. Nastalo je seme, dal ga je v lonec in Čudala je podobi Kumbha munija izstopil iz lonca." (Jogavasišta, zgodba o Sikhidhvadžu) Zato boš moral biti zelo, zelo previden. Drži se stran od vseh skušnjav denarja, ženske, nazivov, slave itd.

KAKO ZAGOTOVITI DOBRE SAMSKARE

Če ne morete vsega svojega časa posvetiti duhovnemu prizadevanju, poskusite v tem rojstvu pridobiti vsaj nekaj dobrih duhovnih samskar. Vsak dan vsaj za kratek čas, recimo za pol ure zjutraj in zvečer, izvajajte kakšno vrsto meditacije. Imejte sobo za meditacijo. Izvedite nekakšno džapo katere koli mantre. Redno študirajte Gito. Imejte satsango. Za teden dni obiščite Rišikeš, Nasik, Varanasi, Haridvar, Prajag enkrat na leto. Poskrbite za daršan pri Mahatmi. S tem boste pridobili nekaj duhovnih samskar, ki bodo dragoceno duhovno sredstvo za novo, dobro življenje. Dočakali boste zelo ugodno rojstvo. V naslednjem rojstvu boste postavljeni v primerna okolja za razvijanje božanskosti, ki se skriva v vašem srcu, za vadbo joge. Bog vam bo s svojo milostjo (Išvara-kripa) dal vse možnosti in olajšave za vašo duhovno sadhano. Že z malo sistematične duhovne prakse (jogabhjasa in vedantična sadhana) lahko spremenite svojo miselnost, svoje stare zlobne samskare. Tako lahko skrajšate več prihodnjih rojstev. S triletno prakso se lahko osvobodiš iz krempljev rojstev in smrti. "Namenjeno ti je, postaneš sanjasi." Zakaj ne bi že zdaj v tem utelešenju? "Zakaj ne bi prekinil cikla nepotrebnih rojstev in posledične bede? Kako dolgo želiš ostati suženj sveta, suženj strasti in indrij? Zdaj se zbudi. Opravljaj sadhano in pridobi nesmrtnost. Uddharet-Atmana-Atmanam - naj človek dvigne z Atmanom svoj jaz.

Nove, zdrave samskare si lahko vsadimo z novimi, zdravimi sugestijami. Recimo, da so vaši možgani deska, v katero so zabiti žeblji, ki predstavljajo ideje, navade in instinkte, ki določajo vaša ravnanja. Če ugotovite, da v vas obstaja slaba ideja, slaba navada, slab instinkt - tako rečeno slab žebelj v deski vašega uma - morate vzeti drugega, t.j., dobro idejo, navado ali instinkt, jo postavite na vrh slabe ideje, navade ali instinkta in močno udarite s kladivom. Z drugimi besedami, izoblikovati morate zdravo, koristno sugestijo. Novi žebelj se bo zaril globlje za delček centimetra, stari pa bo izstopil v enakem obsegu. Ob vsakem novem udarcu s kladivom, torej ob vsaki novi sugestiji, bo ena šla še bolj noter, druga pa ravno toliko ven, dokler po določenem številu udarcev starih navad ne bodo popolnoma nadomestile nove navade, nove ideje. To nedvomno zahteva dosti prizadevanja. Potrebno je nenehno ponavljanje novih, zdravih predlogov. Navada je kakor železna srajca. Toda čista, neustavljiva, odločna volja bo nazadnje obrodila uspeh.

Ko enkrat ponovite OM ali mahavakjo iz Upanišad: aham Brahma asmi, se v podzavesti oblikuje ena samskara ideje, da sem Brahman oz. Absolut.

Cilj izvajanja džape ali tihega ponavljanja OM 21.600-krat na dan je okrepiti to samskaro.

SMRT SAMSKAR VODI DO MOKŠE

Fizično telo lahko umre. Toda misli in samskare dejanj, užitkov in razmišljanja vas spremljajo tudi po smrti, dokler ne dosežete mokše. To so spremenljivi upadhiji (pritikline), ki vas spremljajo po smrti. Spremenljive so zato, ker vsakič, ko umrete, nosite s seboj različne vrste samskar. V različnih inkarnacijah ste ustvarili različne vrste samskar. Trajni upadhiji, ki vas spremljajo po smrti, so pet džñāna-indrij, pet karma-indrij, pet pran, štirikratni um in karana šarira, ki je podpora (adhara) za linga šariro, t.j. astralno telo. Smrt samskar, smrt karana šarire je tista, ki vodi do končne mokše. Vodi do doseganja brahme-džñāne. Vedno znova se boste morali rojevati, dokler ne boste s pridobitvijo brahma džñāne izbrisali ali upepelili vseh samskar. Ko so samskare izbrisane, spoznanje Brahmana samo po sebi zasije v svoji slavi.

SADHANA JE SESTAVLJENA IZ UNIČENJA SAMSKAR

Sadhakov cilj je, da z nirbidža samadhijem vse te samskare scvre, zažge ali izbriše. Sadhana je sestavljena iz izbrisa samskare. Dihanje, poslušanje, gledanje, čutenje, okušanje, vonjanje - vse to povzroča samskare oziroma latentne spomine v umu. Svet vstopa v um skozi oči, ušesa, jezik (govor) in stare samskare. Če ostanete v osami, lahko prva tri vrata zaprete. Z vičaro (pravilnim poizvedovanjem o Najvišjem Jazu) lahko uničite četrto pot. Potem bo zasijala džñāna (spoznanje samega Sebe). Gjani (oz. džñāni) je brez samskar. Džñāna jih sežge. Nedvomno sila samskar ostaja v antahkarani. Vendar so neškodljive. Džñānija ne bodo vezale.

15. poglavje

SANKALPA

DELOVANJE MISLI

V Bogu je duhovno življenje. To je tisto, kar nas povezuje z Neskončnim. V Brahmanu dobiš vse, saj je samozadosten in paripurna (vseobsegajoč). V njem so izpolnjene vse tvoje želje in hotenja. Potem je tukaj fizično življenje. To je tisto, ki nas povezuje z vesoljem okoli nas. Miselno življenje pa povezuje eno z drugim. To je tisto, kar nastopa med obema.

V sebi imamo moč, da se odpremo ali zapremo božanskemu dotoku točno po svoji izbiri. To temelji na moči uma, ki operira prek misli. Če ste radžasični, ste daleč od Boga. Zaprli ste se pred Bogom. Če ste satvični, se odprete božanskemu toku.

Sveti Ganges izvira iz Gangotrija (Himalaja) in večno teče proti Ganga Sagarju. Podobno tudi miselni tokovi izvirajo iz ležišča samskar (vtisov) v umu, kjer so zasidrane vasane (latentna nagnjenja oz. želje), in se nenehno pretakajo proti objektom tako v budnem stanju kot tudi v sanjah. Celo železniška lokomotiva se odpelje počivat v hangar, ko se kolesa pregrejejo. Toda ta skrivnostni motor uma nadaljuje z razmišljanjem brez trenutka počitka. Že samo širjenje tega uma je sankalpa; in sankalpa s svojo močjo razlikovanja ustvari to vesolje.

Agjaniji imajo razposajene misli z velikim številom nihanj in nešteto sankalp. Njihov um vedno opleta skozi sankalpe. Toda gjaniji bodo osvobojeni sankalp. Vedno bodo počivali v svoji atmičnem znanju (džñāna-svarupa), ki daje najvišje zadovoljstvo (tripti) in Najvišji mir (Parama šanti).

SAMSARA JE LE SANKALPA

Kadar se sankalpa močno okrepi, to nikakor ni koristno. Služila bo le zlu. Vzrok za suženjstvo je sankalpa. Ravno sankalpe in vasane, ki jih ustvarjate, so tiste, ki vas zapletajo kot v mrežo. Zaradi svojih sankalp in vasan postanete podvrženi suženjstvu kot sviloprejka v svojem kokonu. Sankalpa uma je sama po sebi bolečina. Njena odsotnost je brahmična blaženost. Samsara je le sankalpa, uničenje slednje pa mokša.

Sankalpa uma je tista, zaradi katere je nastal ta svet z vsemi njegovimi gibljivimi in nepremičnimi bitji. Strupeno drevo iluzij velike maje se vedno bolj bohoti iz semena umskih modifikacij, polnih sankalpe, na plodnih tleh raznovrstnih radosti sveta.

Maja je veliko strupeno drevo. Trišne in vasane napajajo drevo njene iluzije. Karme so plodovi. Poželenje, jeza, pohlep, itd. so poganjki. Sattva, radžas in tamas so popki. Indrije so vejice. Ahankara je deblo. Raga in dveša sta dve glavni veji. Različni čutni predmeti so listi.

Individualizirani um, ki je poln avidje in je vseprežemajoč, ki, čeprav obstaja v imenu, nima oblike, ne zunanje ne notranje, tako kot akaša, ki prežema ves prostor. Zgolj manifestacija v vseh predmetih (navidezne) resničnosti je um. Kjerkoli je sankalpa, tam obstaja um.

Nastanek in razpad tega vesolja, ki ni nič drugega kot način zavesti, potekata s popolnim nastankom in uničenjem sankalp uma. Do uresničitve Brahmana lahko pride samo s pomočjo uma, ko opustimo njegove sankalpe in vikalpe. Sankalpo morate čim bolj izkoreniniti. Temu uničenju sankalpe se je treba inteligentno posvetiti.

IZNIČENJE SANKALP PREDSTAVLJA MOKŠO

Tapas lahko izvajaš nešteto let; lahko potuješ po treh svetovih naenkrat; toda nikoli ne boš mogel doseči brezmadežne MOKŠE, razen s pomočjo odločnosti na poti izničenja sankalp. Zato si prizadevajte uničiti to sankalpo in s tem doseči brahmansko blaženost, ki je brez bolečin in heterogenosti.

Le sankalpa uma, uničena onkraj vstajenja, je tista, ki predstavlja brezmadežni sedež Brahme. Zakaj ne bi tiho in skrivaj razmišljali o uničenju te sankalpe? Potem se bo zgodilo, da boste celo prestol cesarja, ki maha s svojim žezlom nad vso zemljo, imeli le za mizerno dragocenost.

Ostani brez sankalpe-vikalpe in dvaita-bhavane (ideje in občutka dvojnosti). Odreši se vseh sankalp in postani nirvikalpa. To je Brahma-ništha ali Advaita-ništha. Zelo si prizadevajte, da bi dosegli to stanje. Takrat boste v popolnem miru in veselju.

SVABHAVA MANASA

Um zlahka razmišlja o posvetnih predmetih. To je njegova lastna narava (svabhava). Misli običajno z lahkoto tečejo k predmetom. Mentalna energija zlahka teče v to smer. Mentalna sila se zlahka giblje po starih tirnicah posvetnih misli. Zelo težko mu je misliti na Boga. Za samsarični um vjavahare je to naporno delo. Težava pri odvajanju uma od predmetov in njegovem usmerjanju k Bogu je enaka, kot da bi Ganges tekel proti Badrinathu namesto naravnega toka proti Gana Sagarju. To je tako, kot da bi veslali proti toku Jamune. Kljub temu ga je treba z veliko truda in tjago usposobiti, da steče k Bogu, precej v nasprotju z njegovo voljo, če se želite osvoboditi iz nadaljnjega prerajanja. Ni drugega poti, če se želite izogniti zemeljskim nesrečam in stiskam.

KAKO UNIČITI SANKALPO

Uničite madeže sankalpe ali oblak sankalpe z razsodnostjo in stalnim prizadevanjem ter se z duhovno razsvetljenostjo potopite v ocean brahmanske blaženosti. Ko skušaš svojo senco zakopati v zemljo, vedno pride ven. Podobno, ko skušaš izkoreniniti sankalpo s pomočjo viveka-vrittija, se bo vedno znova pojavila. Umaknite um od predmetov in delujte v skladu z navodili svojega Guruja. Očistite um in ga usmerite v akašo srca (neskončni Brahman). Um bo sčasoma uničen. O tem bodite prepričani.

Niti za trenutek ne razmišljajte o stvareh v vesolju. Ni se vam treba preveč truditi, da bi se znebili te sankalpe. Z zaustavitvijo vseh misli bo um izginil. Če želite v roki zmečkati polno razvetelo rožo, se morate malo potruditi, vendar da bi se znebili sankalpe niti ta majhen napor ni potreben. Sankalpa je uničena z nadzorom misli. Potem ko ste z notranjo sankalpo trdno izničili zunanjo in s čistim umom uničili nečistega, trdno počivajte v svoji Atma-džñāni.

Ko ste trdno zasidrani v ideji, da je svet neresničen, bosta vikšepa (z imeni in oblikami) in sphurana sankalpa (misli) počasi izginila. Nenehno ponavljajte formulo: “Brahma Satjam džaganmithja dživo Brahmaiva naaparah” (Samo Brahman je resničen. Svet je neresničen. Dživa je identična z Brahmanom). S ponavljanjem boste pridobili izjemno moč in mir v umu.

Ko ste se osvobodili vseh želja po vidnih predmetih, ki so pred vami, in ste s čistim umom naredili svoj nečisti um trden in stabilen, izkoreninite vse sankalpe, ki se pojavljajo v umu. Ta um, ki nastane s sankalpami, bo prav skoznje tudi propadel, kakor plamen ognja, ki ga veter sicer podžiga, a ga je mogoče ugasniti z njim.

STANJE NISSANKALPA

Z ugasnitvijo osnovnih sankalp ugasneta tudi avidja in njen učinek, um. Sankalpa je bolečina. Nissankalpa je v celoti blaženost. Sedite sami v samotni sobi. Zaprite oči. Opazujte um in z nenehnim energičnim prizadevanjem enega za drugim uničite vrittije. Nastopil bo asampradžñāta samadhi.

Če bo z izničenjem sankalpe, ki povzroča bolečino, uničen tudi um, se bo stopila debela zmrzal moha (zablode), ki vas je prizadela iz oddaljenih obdobij. Tedaj bo kot nezasenčeno nebo v jesenskem času sijal samo Brahman, ki bo sijal bleščeče, blaženo, neomadeževano, nedvojno, brez oblike ter brez rojstva in smrti.

Ko se bodo vaše misli, ki so zdaj razpršene, zbrale skupaj in boste ostali v stanju mirovanja, bo večno srečni Atman zasijal, kakor se na bistri vodni gladini zrcali sonce. Miru ni v denarju, ženski ali hrani. Ko um postane brez želja in misli, Atman zasije in izžareva večno blaženost in mir. Zakaj zaman iščete srečo v zunanjih predmetih? Blaženost iščite v sebi, v subjektivnem, sat-čit-ananda Nesmrtnem Atmanu.

16. poglavje

MISEL USTVARJA SVET

MISEL, IZVOR VSEGA

Vse v snovnem vesolju je imelo svoj izvor najprej v misli. Iz nje je dobilo svojo obliko. Vsak grad, vsak kip, vsaka slika, vsak kos mehanizma, skratka, vse se je rodilo, imelo svoj izvor, najprej v mislih tistega, ki ga je oblikoval, preden je dobilo svoj materialni izraz ali utelešenje.

Um ima raznovrstne zaposlitve. Ko umetnik začne risati sliko na platno, jo nariše iz snovi, ki si jo je vnaprej zamislil um.

Navsezadnje je svet zgolj ideja ali misel. Tako kot seme začne kaliti ob pravem času in na pravem mestu, tako se tudi videc (spoznavalec) pojavi kot vidno skozi sankalpo uma (vidno ni nič drugega kot videc sam). Ko um preneha misliti, svet izgine in nastopi neopisljiva blaženost. Ko um začne misliti, se svet takoj znova pojavi in nastopi trpljenje.

“Cogito, ergo sum - mislim, torej sem.” To je Descartova temeljna filozofska podlaga. To je v skladu z izjavo Šri Šankare, da Atman ne more biti iluzoren; kajti tisti, ki bi ga zanikal, tudi s tem, ko ga zanika, priča o njegovi resničnosti.

Vesolje postane vidno z umom. Vendar je žalostno, da razen vidca uma nihče ni videl. Ko resno in vztrajno premišljujete o naravi uma, je ta pravzaprav navaden nič. Ko začnete analizirati um, je tudi nič. Zmanjša se v zračni nič. Je skupek misli in misel ‘jaz’ je koren vseh misli. Ta jaz je lažna misel, ne-obstoječe. Ko korenina vseh misli izgine v nič, kje je potem hvaljeni um?

Prva misel, ki je nastala v umu, je bila Aham, torej jaz. Zadnja misel oz. vritti, ki se bo pojavila v umu, preden bo slednji absorbiran v Brahmana, bo Brahmakara vritti, ki nastane zaradi vašega občutka, da ste Neskončnost.

VESOLJE, STVARITEV KOZMIČNEGA UMA

Vesolje ni umska stvaritev džive. Ena sama, organizirana misel Kozmičnega uma (Hiranjagarbha) se je materializirala kot navidezno vesolje. To pojavno vesolje je le rezultat Božanske volje, ki se zdi resnično zaradi delovanja uma.

Preden napišete dramo, imate v mislih živo mentalno sliko celotne drame. Nato jo napišete zaporedoma v štirih dejanjih. Ko je drama uprizorjena, se igra zaporedoma, del za delom. Podobno je vesolje s svojimi gibanji živa mentalna slika v kozmičnem umu, se pravi v umu Išvare. Zanj ni ne preteklosti ne prihodnosti. Zanj je vse sedanjost. Zanj ni ne blizu ne daleč. Vsak kraj je tukaj. Vsak čas je zdaj. Dogodki si sledijo na odru dolge svetovne drame, medtem ko čas teče. Atomi se nenehno vrtijo. Staro postane novo in novo postane staro. V resnici ni ničesar, kar bi bilo staro, in ničesar, kar bi bilo enkratno. Džive s posameznimi umi so priče zaporednim dogodkom. Toda Išvara pozna vse dogodke na mah. On je sarvadžñā (vseveden). Prav tako je sarvavit (vse razumevajoč). Pozna vsako podrobnost svojega stvarstva. Kozmični um ustvarja majo. Posamični umi pa stvari dojemajo v zablodi.

To vesolje ni nič drugega kot način uma, ki se sam razvije iz Brahmana, vzroka vesolja. Vsa vesolja, ki se pojavljajo le prek manasa, niso nič drugega kot njegovi načini. Um je po subjektivni plati zavest, po objektivni pa je to vesolje. Zato ta vseobsegajoči svet ni nič drugega kot zavest sama.¹

IŠVARA IN MAJA

Vse samskare lebdijo v maji. Recimo, da imamo zelo veliko ogledalo. V ogledalu lahko vidite odsev vseh oseb, ki se gibljejo po ulici, vseh vozov, avtomobilov, vseh kočij, ki vozijo po cesti. Lahko jih preprosto opazujete od daleč v ogledalu, ne da bi vas to kakorkoli prizadelo. Kljub temu se gibanje celotnega vesolja odvija v največjem ogledalu maje. Išvara ali Gospod vesolja je preprosto priča vsemu. On je tihi priča. Ko adrišta (skrita moč v karmah) džive dozori, Išvara preprosto zahoče in vesolje se projicira.

RESNIČNOST VESOLJA JE V SANKALPI MANASA

Ta vedno agitirani manas (um), ki je začel obstajati iz nedoumljivega Brahmana, ustvarja svet v skladu s svojo sankalpo (mislijo). Ta igra vesolja izvira iz sankalpe vašega uma. Skozi sankalpo vašega manasa se zdi, da vesolje obstaja, in prav ta sankalpa je tista, ki jo morate opustiti, če se želite dvigniti v Eno resničnost onkraj vesolja. “Sarvasankalpasanjasi Jogarudhastadočjate” - kdor se je odrekel vsem svojim sankalpom, je utrjen v jogi. (Gita, VI-4)

Z rastjo mizerne sankalpe se bo rodilo vesolje; z izginotjem prve bo izginilo tudi slednje. Z uničenjem sankalpe bo izginila vsa predstava o razlikah med vidcem in videnim in takrat bo začela neprekinjeno sijati Resničnost Brahmana. Tedaj bomo senco celotnega vesolja, gibljivega in nepremičnega, našli vpeto Vanj v nedvojnem stanju.

S kontemplacijo ‘jaza’ se bo začel premikati ves vlak idej vesolja, sicer pa bo vse vesolje izginilo v trenutku kakor tema pred soncem. Um in ‘jaz’ sta eno. Če uničimo ‘jaz’, bo uničen tudi um.

“Manah-kalpitam Džagat - (ustvarjeni) svet je domišljija uma.” (Jogavasišta). To dramo sveta uprizarja um in samo um - “Manomatram Jagat. To, čemur pravite svet, je samo um.” Um je svet. Um se kaže kot zunanji svet. To vesolje ni nič drugega kot um sam. Kot sanje, ki v sebi ustvarjajo druge sanje, bo um, ki nima vidne oblike, ustvaril neobstoječe kot videze. To minljivo vesolje obstaja le, ko obstaja um, z njegovo odsotnostjo pa izgine. Če um, ki je orodje znanja, zaznavanja in dejavnosti, izgine, z njim izgine tudi ta subjektivni svet.

__________________________________

1 Dživa in vesolje sta Brahman le v svojem prirojenem stanju.

Za vsako šabdo (zvok) obstajata ustrezno gibanje in predmet. Za šabdo kravo obstajata gibanje in predmet. Maja vas zavaja s šabda-džalo. Ves svet je zgolj predstava, zgolj ideja. To je sankalpamatra. Je bhrantimatra. To je kalpanamatra. To je akašamatra. Obstaja le po imenu. “Vačarambhanam Vikaro Namadhejam Mritti-ketjeva Satjam - vse modifikacije so le imena, ki temeljijo na besedah, resnica pa je, da je vse ilovica.” Ves svet je kombinacija petih elementov. Analizirajte, spoznajte iluzorno naravo vseh predmetov in opustite vse lažne predmete. Ko začneš analizirati, izgine ves svet in z njim tudi pojem, zvok in predmeti.

Sreča in nesreča, ki ju doživljamo na tem svetu, sta posledica delovanja uma. Vse množice bolečin in užitkov izvirajo samo iz uma. Izginili bodo, če um izgine po zaslugi brezmadežne razsodnosti in duhovne sadhane. Trije svetovi so ustvarjeni za užitke in bolečine uma. Če prekinemo tok umske dejavnosti, bodo trije svetovi izginili skupaj s svojo bedo. Z uničenjem uma vsa tri časovna obdobja izginejo v nič. Z obvladovanjem uma pridobimo vse okultne moči. Če uma ne obvladujemo, postane vse drugo neuporabno in boleče. Zato je treba um ukiniti.

DELOVANJE UMA ZNOTRAJ TREH KATEGORIJ

Um vedno deluje znotraj kategorij časa, prostora in vzročnosti. Te tri kategorije so samo kreacije. Kokos ni zares velik petindvajset centimetrov. Velikost je samo miselna interpretacija. Vibracije so samo zunaj. Um je tisti, ki ustvarja dolžino, širino, višino, debelino, dimenzije, praznino, kvadrat itd. Razdalja dveh milj izhaja samo iz občutka. V resnici čutite, da ste prehodili tako veliko razdaljo. Ko presežete um, vse te kategorije popolnoma izginejo. Zato izničite um s pomočjo brahmavičare. Vstopili boste v kraljestvo miru in anande, ki je večno, neskončno in brez vzroka (parama karana).

ZAKAJ IN KAKO VESOLJE - TRANSCENDENTALNO VPRAŠANJE

Gospod Narain, moj prijatelj, ki stoji pred menoj, je moja lastna mentalna stvaritev. Tudi ta svet je moja lastna mentalna stvaritev.

Rečeno je, da je abhava oz. neobstoj objekt zaznavanja, kajti neobstoj stvari pomeni njen obstoj nekje drugje.

V skladu z idealistično teorijo svet v resničnosti sploh ne obstaja. Vse to je zgolj mentalna domišljija. To je vidžñāna-vada budistov.

V skladu z realistično teorijo je svet trdna resničnost. Celo dualistična šola Madhva in šola Višištadvaita Ramanudže ter radža-jogijska šola Maharšija Patandžalija menijo, da je svet resničen (Džagat satjam).

Kant je dokazal, da prostor, čas in vzročnost niso objektivne resničnosti, temveč le subjektivne oblike našega razuma, zato je neizogiben sklep, da je svet - kolikor je razširjen v prostoru, teče v času in mu vsevprek vlada vzročnost- le predstava našega uma in nič zunaj njega.

Končni um, ki je grob in pogojen s časom, prostorom in vzrokom, ne more razvozlati, zakaj (je) in kako (je) vesolje, bodisi da gre za transcendentalno vprašanje. Na to vprašanje ni nikoli odgovoril nihče, nobena šastra, noben modrec ali ačarja. Ne obremenjujte svojega uma s tem vprašanjem. Nikoli ne morete dobiti rešitve tega vprašanja. Gre za maudžo Brahmana, da je ustvaril to vesolje. To je Njegova lila-vilasa. To je Njegova maja. To je Njegova svabhava.

NEOBSTOJ SVETA - POMEN TEGA

Abhava džagata (neobstoj sveta) ali njegova nasa (uničenje) ne pomeni uničenja gora, jezer, dreves in rek. Ko je vaša nisčaja (odločenost), da je ta svet mithja (nerealen, iluzoren), vse močnejša, in ko ste na tej strani trdno prepričani, da je ta svet iluzoren kot mrigatrišna (privid), je to samo po sebi uničenje sveta.

Gore ne morete uničiti, lahko pa uničite idejo o gori.

Vesolje je podobno svapni v džagratu. Na isti način kakor obstaja podoba v ogledalu, je tudi svet velika podoba v umskem zrcalu. Um je kot velik čaddar (debela tkanina), poslikan z različnimi slikami. Ni ne slikarja ne platna ne materiala za slikanje, kot so čopič, posoda, olje, prah itd. Slika vesolja se zdi upodobljena na brezhibni džñāna-akaši (prostoru znanja).

To vesolje predstavlja igro uma, ki izhaja iz Čaitanje (čiste zavesti). Um je maja. Maja je um. Delovanje uma ni nič drugega kot delovanje maje same. Privlačnost ali navezanost uma na oblike je maja. Istovetenje lastnega jaza z umom je maja.

KAKO SE UM IZRAZI KOT SVET

Gibanje ali vibracija prane premika um. Gibanje uma ustvarja vesolje. Um se kaže kot zunanji svet. Nama-rupa (imena in oblike) nastanejo zaradi vikšepa šakti, ene od moči maje. Sila vikšepa deluje tako v stanju džagrat kot v stanju svapna. Celoten svet je zasnovan samo zaradi te moči. V spanju izgine.

Svet vstopa v um prek oči, ušes, jezika (govora) in starih samskar. Če ostanete v osami, lahko zaprete ta prva tri vrata. Z vičaro (pravilnim poizvedovanjem o Najvišjem Jazu) lahko uničite samskare, četrto pot. Potem bo zasijala džñāna (spoznanje o sebi).

Vsa vesolja s svojo heterogenostjo, čeprav so v resnici atma-džñāna, sijejo kot svetovi le skozi naš raztreseni um, podobno kot modrina na nebu, ki v resnici ne obstaja. Samo svetloba Jaza od Para Brahmana se odraža kot um oziroma to pestro vesolje. Um je pradžñā-šakti. Materija je bhuta-šakti. Prana je krija-šakti Brahmana. Vse pripada Brahmanu. V resnici ni džive. Obstaja samo Brahman.

Um, ki se nenehno dviga in spušča po diktatu želja, si zaradi svoje nevednosti domišlja, da to iluzorno vesolje je; vendar ga je treba poučiti o resnični naravi tega sveta, potem bo spoznal, da je sam Brahman.

17. poglavje

AVIDJA IN AHANKARA

AVIDJA

Um sam je stvaritev avidje (nevednosti). Je karja (učinek) avidje. Napolnjen je z zablodo. To je razlog, zakaj vas zavaja in zapeljuje. Zaradi njega zablodite. Če lahko uničite vzrok uma, adžñāno, tako da pridobite džñāno (spoznanje o Najvišjem Jazu), uma ni nikjer. Izpuhti v nič. Manonasa (izničenje uma) se zgodi ob zori džñāne.

Avidja deluje s pomočjo upadhijev (atributov, omejujočih dodatkov). Vsi posebni aparati, ki jih zahteva avidija, so upadhiji duše. Um je upadhi, buddhi je upadhi in ahankara je prav tako upadhi.

Morje avidje (nevednosti) je v človekovem umu. Razlago empiričnega pojma je treba iskati v naravi naše spoznavne sposobnosti. Šri Šankara razloži avidjo na ta način. Je naisargika; prirojena je naši umski sposobnosti. Je mitjadžñānanimitta, temelji na napačnem znanju; in, znanje je funkcija uma. Je nitjapratjajarupa; sestoji se v obliki napačnega pojmovanja. "Vse džive - človeške entitete -, ki v resnici ne obstajajo, so (z vsemi spremljajočimi pojavi rojstva, smrti itd.) zgolj rezultat umske težnje po objektivizaciji in nič drugega."

Celotna izkušnja dvojnosti, ki jo sestavljata zaznavajoči in zaznavani, je čista domišljija. Ne obstaja nikakršna avidja, ki bi bila ločena od uma. Ob uničenju uma je vse uničeno. Dejavnost uma je vzrok vsega pojavljanja. Zaradi avidje ali bhranti (iluzije) v umu vidite predmete, drevesa, itd. navidezno zunaj in se počutite, kot da so ločeni od vas in resnični.

Dokler obstaja um, obstajajo vsa ta razlikovanja med velikim in majhnim, visokim in nizkim, višjim in nižjim, dobrim in slabim, itd. Najvišja Resnica je tista, v kateri ni nobene relativnosti. Če lahko s stalno in poglobljeno meditacijo o Atmanu presežete um, boste lahko dosegli stanje nirdvandva (stanje onkraj parov nasprotij), v katerem sta najvišji mir in najvišje spoznanje.

Zunaj uma ni avidje. Um sam je avidja. Domišljije in sankalpe so produkt avidje. Nevednost je vgrajena v um. Um je treba temeljito očistiti z džapo, pranajamo, satsango, vičaro in nididhjasano, tako kot je treba zarjavelo bakreno ploščo očistiti z zemljo, pepelom, tamarindom, prahom itd.

AHANKARA - KAKO SE RAZVIJA

Atman v povezavi z buddhijem je ahankara. Osnova ahankare je buddhi. Ker je buddhi (bheda buddhi) vzrok za to razlikovanje (ta mali "jaz"), je buddhi vzrok ali seme ahankare. Ahamta in mamata ("jaz" in "moje") sta Dživasrišti. Dživasrišti je tisto, kar človeka veže na svet. Išvarasrišti (Božja stvaritev) pomaga človeku pri njegovem uresničevanju Boga.

Seme uma je ahankara. Ahankara pa se razvije na osnovi misli uma. Ker je prva misel misel "jaz" in ker je ta misel "jaz" osnova vseh drugih misli, je ahankara seme uma. Ta misel "jaz" bo za seboj potegnila misel o času, prostoru in drugih potencialih. V tem okolju se nato poimenuje dživa. Sočasno z njo se pojavijo buddhi, spomin, manas, ki je seme drevesa sankalpe.

Ko ste deček, ahankara ni zelo močna. Je kot senca v kozarcu. Razvije se in se trdno ukorenini v času vašega odraščanja, ko se poročite in zapletete v uresničevanje različnih posvetnih želja. V fantovskih letih ste neustrašni. V trenutku, ko se ta mali "jaz" v vas okrepi, se vas ob bok trdno oprimejo različni strahovi, različne vrste želja in množica zablod. Tudi svet se vam zdi bolj resničen.

PREKLETSTVO EGA

Ahankara je navsezadnje nič. Toda njegov vpliv je ogromen! Maja pomeni ahankara. Um je drugo ime za ahankaro. Svet pomeni ahankara. Poganjek ahankare se s svojimi dolgimi vejami 'mojega' in 'tvojega' razraste vsepovsod. To je neizprosno. Ahankara želi živeti v mesu (abhinivesa oz. oklepanje življenja), jesti meso in objemati meso. To je zgolj čista adžñāna (nevednost). Poglejte na majino prevaro in kupčije na debelo! Pazite! Prebudite se! Pridobite adžñāno.

Tako kot oblak zastira sonce, tako tudi ta oblak ahankare zastira 'Džñāna Surja', neskončno Sonce Znanja, Brahmana. Boga ne morete uresničiti, če imate najmanjši odtenek egoizma, če imate najmanjšo privrženost imenu in obliki, če imate najmanjši odtenek vasane ali če imate v umu najmanjšo sled posvetne želje.

KAKO IZKORENINITI AHANKARO

Globoke korenine ahankare je treba požgati z ognjem znanja (džñānagni). Potem boste zlahka pridobili bogastvo mokše. Vse stiske, žalosti, nesreče in stiske se bodo tedaj končale. Obvladovanje indrij in pranajama pomagata razviti buddhi (vikaso buddhija).

Ahankare ne morete naenkrat popolnoma izkoreniniti. Zlahka se lahko odpoveste ženi, otrokom, denarju, jezi. Vendar se je ahankari izjemno težko odpovedati. Poskušajte jo postopoma zmanjšati. V treh mesecih odstranite eno anno ahankare. V štirih letih jo boste lahko popolnoma izkoreninili. Odstraniti jo boste morali bodisi s samožrtvovanjem prek karma joge - bodisi s samoizročitvijo prek bhakti - bodisi s samoodrekanjem prek vedantične atma-vičarje.

Umske sankalpe ustvarjajo ahankaro. Če je sprememba uma, ki se nagiba k čutnim užitkom, uničena, Atman, osvobojen svoje ahankare, postane brezimna Brahmična resničnost.

Ahankara je kot nit. Na sebe zveže ali naniza vse indrije. Ko se nit pretrga, vsi biseri padejo dol. Tudi ko nit ahankare pretrgamo z bhavano 'aham Brahma asmi ' ali sakši bhavo ali metodo samoizročitve s sprejetjem nimitta bhave (smo v drži instrumenta v Gospodovih rokah), se vse indrije pretrgajo ali uničijo. Povezava z indrijami bo prekinjena.

Tudi če se v notranjosti identificirate s subtilnim telesom, vam bo to pomagalo pri samouresničevanju. Le poistovetenje z mesenim fizičnim telesom prinaša vse vrste težav zaradi grobe ahankare in 'moje-sti'. Telesni "jaz" je zelo velika grožnja.

Kadarkoli se ahankara uveljavlja, se vprašajte v sebi: "Kaj je vir tega malega 'jaza'?" Vedno znova postavljajte to vprašanje in se sprašujte. Ko jo olupite plast za plastjo, od čebula nič ne ostane. Ko analizirate mali "jaz", ta postane neobstoječa entiteta; postopoma bo izginil. Izpuhtel bo v zrak. Telo ni "jaz". 'Jaz' ostane tudi po amputaciji noge. Opustite dživasrišti.

Ta ahankar zlahka odpravite s pravo sadhano ali Brahma-bhavo tako naglo, kakor odtrgate cvet, za tren očesa.

SATVIČNA AHANKARA

Ko trdite "Aham Brahma Asmi" (Jaz sem Brahman), je to satvična ahankara. To je mokša ahankara. Ne bo vas na noben način vezala. Pomagala vam bo uresničiti Brahmana. Ogenj na sliki ne bo ničesar zažgal. Luč v prisotnosti opoldanskega sonca ne bo slepila ali metala svoje sence. Tudi ahankara satvične osebe ne more škodovati nobeni osebi.

18. poglavje

MOČ MISLI

MISEL JE ŽIVA SILA

Misel je vitalna, živa sila, najbolj vitalna, subtilna in neustavljiva sila, ki obstaja v vesolju. Miselni svet je relativno bolj resničen od tega fizičnega vesolja. Misli so živa bitja. Vsako spremembo v misli spremlja vibracija njene materije (miselne). Misel kot sila potrebuje za svoje delovanje posebno vrsto subtilne materije.

Um prevzame obliko vsega, o čemer razmišlja. Ko razmišljate o nekem predmetu, se vaš um oblikuje v obliko tega predmeta. Ko spremenite svojo misel, tudi vaš um spremeni svojo obliko. V umu nenehno nastajajo številne modifikacije. Vaše misli se hitro spreminjajo. Tudi vaš um hitro spreminja svojo obliko. Um vsak trenutek nenehno ustvarja na stotine teh miselnih oblik in jih nenehno znova razpršuje. Nikoli se ne zadrži pri eni miselni obliki dlje časa.

Vsaka misel ima določeno ime in določeno obliko. Oblika je bolj grobo, ime pa bolj fino stanje ene same pojavne moči, imenovane misel. Vendar so ti trije elementi eno. Gre za enotnost v trojici, za tri stopnje obstoja iste stvari. Kjer je eno, sta tam tudi drugi. Recimo, da je vaš um zdaj popolnoma miren, popolnoma brez misli. Kljub temu pa se bo misel, takoj ko se bo začela porajati, nemudoma poimenovala in oblikovala. Tako ugotovite, da mora biti vsaka ideja, ki jo človek ima ali jo lahko ima, povezana z določeno besedo, ki ji ustreza.

Jezik je različen, misel pa je ena sama. Miselna podoba je pri vseh enaka. Zvok ima štiri oblike, in sicer para, pašjanti, madhjama in vaikhari. Vaikhari je običajen govor. V različnih državah se razlikuje. Toda preostali trije so eno in isto. Para je nediferenciran zvok, ki miruje v Brahmanu. Jezik bogov, jezik na mentalni ravni, je en sam. To je madhjama. Rotacijska vibracija vzročnega telesa (karana-šarira) je pašjanti. To je vaše pravo ime. Ko delujete s svojo karana-šariro (nižja prakamja ali nižji divja drišti), boste slišali zvok pašjanti, svoje pravo ime.

MISEL JE SUBTILNA MATERIJA

Misel je subtilna snov. Misel je tako trdna kot kos kamna. Vi lahko umrete, toda vaše misli ne morejo nikoli umreti. Imajo obliko, velikost, obliko, barvo, kakovost, snov, moč in težo. Duhovna misel je rumene barve; misel, nabita z jezo in sovraštvom, je temno rdeče barve; sebična misel je rjave barve; in tako naprej. Jogi lahko s svojim notranjim jogijskim očesom neposredno vidi vse te misli.

Čim močnejše so misli, tem prej pride do sadov. Misel je osredotočena in dobi določeno smer, in do te stopnje njene osredotočenosti in usmerjenosti je potem učinkovita pri delu, za katerega je odposlana.

MISEL JE USTVARJALNA SILA

Misel je velika sila. Misel je dinamična sila. Misel se premika. Misel je nalezljiva. Misel ustvarja. Z močjo misli lahko naredite čudeže. S pomočjo misli pridobite ustvarjalno moč. Dandanes obstajajo številne knjige o moči misli, dinamiki misli in kulturi mišljenja. Preučite jih. Tako boste celovito razumeli misel, njeno moč, delovanje in uporabnost.

Moč misli je zelo velika. Vsaka vaša misel ima za vas dobesedno vrednost na vse možne načine. Moč vašega telesa, moč vašega uma, vaš uspeh v življenju in užitki, ki jih s svojo družbo nudite drugim - vse to je odvisno od narave in kakovosti vaših misli. Poznati morate kulturo mišljenja.

MISEL DAJE ZDRAVJE

Če imate zdrave misli, lahko ohranite dobro zdravje. Če v mislih gojite bolne misli, misli o bolnih tkivih, misli o šibkih živcih, misli o nepravilnem delovanju organov ali drobovja, ne morete nikoli pričakovati dobrega zdravja, lepote in harmonije. Telo je produkt uma. Če v umu gojite živahne misli, bo živahno tudi fizično telo.

Zlobne misli vseh vrst pa grenijo in razdvajajo uma, in če vztrajajo, prinesejo dejanske bolezni in pohabljenja uma, ki so v času življenja neozdravljiva.

MISEL GRADI ZNAČAJ

"Kakor človek misli, takšen je." "Človeka ustvarja misel; kar človek misli, to postane." Misli, da si močan, močan postaneš. Misli, da si slaboten, slaboten postaneš. Misli, da si bedak, bedak postaneš. Misli, da si Bog; Bog postaneš. Človek oblikuje svoj značaj in postane to, kar misli. Če meditirate o pogumu, boste v svoj značaj vlili pogum. Podobno velja za čistost, potrpežljivost, nesebičnost in samoobvladovanje. Če razmišljate plemenito, si boste postopoma ustvarili plemenit značaj, če pa razmišljate nizkotno, se bo izoblikoval nizkoten značaj. Stalno vztrajno razmišljanje ustvari določeno navado v umu in ta navada se pokaže kot značajska lastnost. Nit misli se stke v umske in moralne lastnosti, te lastnosti pa v svoji celovitosti tvorijo tisto, čemur pravimo značaj. Svoj značaj lahko zgradite tako zanesljivo, kot lahko zidar zgradi zid, in sicer tako, da upoštevate ta zakon.

Prvi korak k zavestnemu oblikovanju značaja je torej zavestna izbira tega, kaj bomo mislili, in nato vztrajno razmišljanje o izbrani kakovosti. V daljšem časovnem obdobju se bo pojavila težnja po izražanju te kakovosti; še malo dlje in njeno izvajanje bo postalo običajno. Misel ustvarja značaj. Nit misli spleteš v svojo usodo.

MISEL TKE USODO

O čemer človek razmišlja v enem življenju, to postane v drugem. Če se um nenehno zadržuje v enem miselnem toku, se oblikuje žleb, v katerega samodejno steče miselna sila, in takšna miselna navada preživi smrt, in ker pripada egu, se kot miselna težnja in sposobnost prenese v naslednje zemeljsko življenje.

Vsaka misel ima svojo miselno podobo. Vsak človek ima svoj mentalni svet, svoja stališča, svoja občutja, svoja čustva, svoje običajne misli, svoje izkušnje in svoj način razmišljanja. Bistvo različnih miselnih podob, ki se oblikujejo v nekem določenem fizičnem življenju, se oblikuje na mentalni ravni. Predstavlja osnovo za naslednje fizično življenje. Tako kot se ob vsakem rojstvu oblikuje novo fizično telo, se ob vsakem rojstvu oblikujeta tudi nov um in nov buddhi.

Težko je razložiti podrobno delovanje misli in karme. Slednja ima dvojni učinek, enega na posameznikov um, drugega na svet. Človek si ustvari okoliščine svojega prihodnjega življenja z učinkom svojih dejanj na druge.

Vsako dejanje ima preteklost, ki je pripeljala njega, in vsako dejanje ima prihodnost, ki izhaja iz njega. Dejanje pomeni željo, ki ga je spodbudila, in misel, ki ga je oblikovala. Vsako dejanje je člen v neskončni verigi vzrokov in učinkov, pri čemer vsak učinek postane vzrok in vsak vzrok je bil učinek; vsak člen v neskončni verigi pa je zvarjen iz treh sestavnih delov - želje, misli in dejavnosti. Želja spodbudi misel; misel se utelesi v dejanju.

Sebično hrepenenje po imetju drugih, čeprav se v sedanjosti nikoli ne uresniči v dejavno goljufanje, v kasnejšem obdobju zemeljskega obstoja iz človeka naredi tatu, medtem ko sta sovraštvo in maščevanje, ki ju skriva, seme, iz katerega vzklije morilec. Podobno nesebična ljubezen v času žetve ustvari človekoljuba in svetnika; in vsaka sočutna misel pomaga graditi nežno in usmiljeno naravo, ki pripada človeku, ki je prijatelj vseh bitij.

PODOBNO PRIVLAČI PODOBNO

Veliki zakon "Podobno privlači podobno" vedno deluje. To je velik kozmični zakon. To je naravni zakon. Ta zakon deluje tudi v miselnem svetu. Ljudje s podobnimi mislimi se privlačijo drug k drugemu. To je razlog, zakaj se pregovor glasi takole: "Iste vrste ptiči skup lete... Človeka spoznaš po tem, v kakšni družbi se drži." Zdravnika privlači zdravnik. Pesnika privlači drug pesnik. Pesnik ljubi drugega pesnika. Filozof ima rad drugega filozofa. Potepuh ima rad potepuha. Um ima "privlačno moč". Nenehno privlačite k sebi, z vidne in nevidne strani življenja, sile, misli, vplive in pogoje, ki so najbolj podobni tistim iz vaših misli in življenja.

V sferi misli se ljudje podobnih misli vzajemno privlačijo. Ta univerzalni zakon nenehno deluje, ne glede na to, ali se ga zavedamo ali ne. Vsi tako rekoč živimo v ogromnem oceanu misli; in samo ozračje okoli nas je nenehno napolnjeno z miselnimi silami, ki jih nenehno pošiljamo ali ki nenehno odhajajo v obliki miselnih valov. Na vse nas te miselne sile vplivajo bolj ali manj zavestno ali nezavedno in do te mere, do katere smo bolj ali manj občutljivo organizirani ali do te mere, do katere smo negativni in tako odprti za zunanje vplive, ne pa pozitivni, kar spet določa, kateri vplivi bodo vstopili v območje naših misli in s tem v naše življenje.

S seboj nosiš katero koli misel, ki ti je všeč, in dokler jo ohranjaš, ne glede na to, ali potuješ po kopnem ali po morju, boš zavestno ali nehote k sebi nenehno privlačil natanko in samo tisto, kar ustreza tvoji prevladujoči kakovosti misli. Misli so tvoja zasebna last in lahko jih uravnavaš povsem po svojem okusu, če se nenehno zavedaš svoje sposobnosti za to. Povsem v tvojih rokah je, da določiš zaporedje misli, ki jih imaš, in posledično zaporedje vplivov, ki jih privlačiš, in nisi zgolj nevoščljivo bitje okoliščin, razen če se za to dejansko odločiš.

DOBRE IN SLABE MISLI

Dobra misel je trikrat blagoslovljena. Prvič, mislecu koristi tako, da izboljša njegovo mentalno telo (manomaja koša). Drugič, koristi osebi, o kateri razmišlja. Nazadnje koristi celotnemu človeštvu, saj izboljšuje splošno duševno ozračje.

Nasprotno pa je slaba misel trikrat prekleta. Prvič, škoduje mislecu, saj škoduje njegovemu duševnemu telesu. Drugič, škoduje osebi, kateri je namenjena. Nazadnje škoduje celotnemu človeštvu, saj razvrednoti celotno duševno ozračje.

Vsaka zlobna misel je kot meč, uperjen proti osebi, na katero je usmerjena. Če gojite sovražne misli, ste v resnici morilec tistega človeka, proti kateremu gojite sovražne misli. Hkrati ste samomorilec, saj se te misli odbijejo nazaj do vas.

Um, v katerem se zadržujejo slabe misli, deluje kot magnet, ki privlači podobne misli drugih in tako krepi prvotno zlo.

Zlobne misli, vržene v miselno ozračje, zastrupljajo dovzetne ume. Če zlobno misel nekdo ohranja, postopoma zgubi svojo odvratnost in misleca spodbudi, da izvede dejanje, ki jo misel uteleša.

POTOMSTVO MISLI

Ni dovolj, da vaše misli niso slabe. Slabe misli morate pretvoriti v dobre misli. To je prvi del vaše sadhane. Iz njih morate narediti koristne misli. Ko jih pošljete, morajo biti sposobne narediti neizmerno dobro in korist trpečemu človeštvu in vašim sosedom.

Misli so vaši pravi otroci. Bodite pozorni na svoje mislne potomce. Dober sin prinaša očetu srečo, ime in slavo. Zloben sin prinaša očetu sramoto in diskreditacijo. Na isti način vam bo tudi plemenita misel prinesla srečo in veselje. Slaba misel vam bo prinesla nesrečo in težave. Tako kot z veliko skrbjo vzgajate svoje otroke, tako boste morali z veliko skrbjo vzgajati tudi dobre, vzvišene misli.

MISEL JE NALEZLJIVA

Misel je zelo nalezljiva, celo bolj nalezljiva kot španska gripa. Misel se premika. Dejansko zapusti možgane in se giblje naokoli. Vstopi tudi v možgane drugih. Simpatična misel v vas vzbudi simpatično misel v drugih, s katerimi pridete v stik. Misel jeze povzroči podobno vibracijo v tistih, ki obkrožajo jeznega človeka. Zapusti možgane posameznika in vstopi v možgane drugih, ki živijo daleč proč, ter jih vznemiri. Vesela misel povzroči veselo misel v drugih. Vesela misel ustvari sočutno misel veselja pri drugih. Ko vidite skupino veselih otrok, ki se veselo igrajo in veselo plešejo, vas napolni veselje in silno navdušenje.

Med neposrednim prenosom pevec v Kalkuti poje čudovite pesmi. Prek radijskega sprejemnika jih lahko lepo slišite v svoji hiši v Delhiju. Vsa sporočila so sprejeta prek brezžičnega omrežja. Tudi vaš um je kot brezžična naprava. Svetnik z mirom, zbranostjo, harmonijo in duhovnimi valovi pošilja v svet misli o harmoniji in miru. Te potujejo z izjemno svetlobno hitrostjo v vse smeri in vstopijo v misli tisočev ter tudi v njih ustvarijo podobne misli harmonije in miru. Medtem ko posvetni človek, čigar um je poln ljubosumja, maščevanja in sovraštva, pošilja neusklajene misli, ki vstopajo v misli tisočev in v njih vzbujajo podobne misli sovraštva in nesoglasja.

Misel je zelo nalezljiva. Dobrega in poštenega človeka nekaj časa držite v družbi tatov. Začel bo krasti. Zadržujte treznega človeka v družbi pijanca. Začel bo piti.

PRENOS MISLI ALI TELEPATIJA

Kateri je možni medij, prek katerega lahko misli potujejo iz enega uma v drugega? Najboljša možna razlaga je, da umska snov zapolnjuje prostor, podoben etru, in je nosilec misli, tako kot je prana nosilec čustev, eter nosilec toplote, svetlobe in elektrike, zrak pa nosilec zvoka. Um je vibhu (vseprežemajoč) kot akaša. Zato je prenos misli mogoč. Prenos misli je telepatija.

Če v rezervoar ali bazen z vodo vržemo kos kamna, bo ta povzročil zaporedje koncentričnih valov, ki bodo od prizadetega mesta potovali naokoli. Podobno bo svetloba sveče povzročila valove eteričnih vibracij, ki se bodo od sveče širili v vse smeri. Na enak način, ko misel, dobra ali slaba, preleti človekov um, povzroči v manasu oz. mentali sferi vibracije, ki potujejo daleč naokoli v vse smeri.

Medtem ko elektrika potuje s hitrostjo 1.86.000 milj na sekundo, misli praktično skoraj ne potrebujejo časa, saj je njihova hitrost toliko večja od hitrosti elektrike, kolikor je njihov nosilec manas finejši od etra, medija elektrike.

Misli so kot stvari. Tako kot prijatelju izročite pomarančo in jo vzamete nazaj, tako lahko tudi prijatelju izročite koristno, močno misel in jo prav tako vzamete nazaj. Poznati morate pravo tehniko za ravnanje z mislijo in manipulacijo z njo. Znanost je zelo zanimiva in subtilna. Prijatelju v težavah lahko pomagate tako, da mu pošljete misli za tolažbo, prijatelju, ki išče Resnico, pa z jasnimi in določenimi mislimi o resnicah, ki jih poznate. V miselno ozračje lahko pošljete misli, ki bodo dvignile, očistile in navdihnile vse, ki so jim dovzetni.

Če pošljete ljubečo, koristno misel drugemu človeku, ta zapusti vaše možgane, gre neposredno k temu človeku, v njegovem umu vzbudi podobno misel ljubezni in se s podvojeno močjo vrne nazaj k vam. Če drugemu človeku pošljete sovražno misel, ta prizadene tega človeka in prizadene tudi vas, saj se s podvojeno močjo vrne nazaj k vam. Zato razumite zakone misli, iz svojega uma vzbujajte le misli usmiljenja, ljubezni in prijaznosti ter bodite vedno srečni.

Ko pošljete koristno misel, da bi pomagali drugim, mora imeti določen, pozitiven namen in cilj. Le tako bo prinesla želeni učinek. Samo tedaj bo ta misel opravila določeno delo.

DOLŽNOST ASPIRANTA

Naučiti se morate metode pošiljanja koristnih, ljubečih misli drugim in celotnemu svetu. Vedeti morate, kako odstraniti raztresenost in zbrati vse misli ter jih poslati kot bataljon koristnih misli za dobro trpečega človeštva. Prenos misli je čudovita znanost. Je natančna znanost.

Tako kot reka Ganges prinaša veselje in hlad tistim, ki živijo na njenih bregovih, tako morajo tudi vaše močne misli ljubezni in miru odtekati kot zdravilni tok in prinašati tolažbo, mir in veselje tistim osebam, katerih misli so polne skrbi, skrbi, tesnobe, stiske, trpljenja itd.

Tudi nekateri lepo vzgojeni družinski ljudje se občasno poigravajo z dobrimi mislimi in v svet pošiljajo nekaj koristnih misli. To pa za iskalca na poti k Resnici ni dovolj. Iz njegovega uma mora pritekati neprekinjen tok koristnih misli. To mora biti stalen, zdravilen tok ljubečih, koristnih misli. Z ljubeznijo, veseljem in radostjo mora biti sposoben napolniti skupine dvajsetih oseb, stotisočglave množice. Z nekaj sladkimi, mogočnimi besedami jih mora navdušiti, spraviti v dobro voljo in vzvišeno razpoloženje ter navdušenje. To je duhovna moč, moč volje (Atma-bala).

KAKO SANJASIJI SLUŽIJO SVETU
S SVOJIMI MISELNIMI VIBRACIJAMI

Indijci so zdaj vsrkali misijonarski duh Zahoda in pozivajo sanjasije, naj pridejo ven in sodelujejo v družbeno-političnih dejavnostih. To je žalostna napaka. Sanjasiju ali jogiju ni treba postati predsednik združenja ali vodja družbenega ali političnega gibanja. To je neumna in lahkomiselna zamisel. Pravi sanjasi lahko vse stori s svojimi miselnimi vibracijami.

Ni potrebno, da se sanjasi, svetnik pojavi na platformi, da bi pomagal svetu, pridigal in povzdignil misli ljudi. Nekateri svetniki pridigajo z zgledom. Njihovo življenje je utelešenje učenja. Že pogled nanje dvigne misli tisočev. Svetnik je živo zagotovilo drugim za uresničenje Boga. Mnogi črpajo navdih ob pogledu na svetnike. Nihče ne more preveriti miselnih vibracij svetnikov. Njihove čiste, močne miselne vibracije prepotujejo zelo veliko razdaljo, očistijo svet in vstopijo v misli tisočerih ljudi. O tem ni nobenega dvoma.

Modrec, ki živi v himalajski jami, lahko prenese mogočno misel v kotiček Amerike. Kdor v svetu prakticira niškama karma jogo, se očisti z nesebičnimi deli, kdor pa živi v himalajski jami in se trudi prečistiti sebe zares očisti svet, s svojimi duhovnimi vibracijami pomaga širnemu svetu. Nihče ne more preprečiti, da bi njegove čiste misli prišle ven in prešle na druge, ki si jih resnično želijo. Posvetno misleči socialni delavci te točke ne morejo razumeti.

KAKO SE DOSEŽE ČISTO MIŠLJENJE

Običajni človek ne ve, kaj je globoko razmišljanje. Njegove misli bezljajo. Včasih je v umu veliko zmede. Njegove mentalne podobe so zelo popačene. Le misleci, filozofi in jogiji imajo dobro opredeljene, jasne mentalne podobe. Z jasnovidnostjo jih je mogoče videti zelo živo. Tisti, ki se ukvarjajo s koncentracijo in meditacijo, razvijejo močne, dobro oblikovane mentalne podobe.

Večina vaših misli ni dobro zasidranih. Prihajajo in se umaknejo. Zato so nejasne in nedoločene. Podobe niso jasne, močne in dobro opredeljene. Okrepiti jih boste morali z jasnim, neprekinjenim in poglobljenim razmišljanjem. Z vičaro (poizvedovanjem), manano (globokim razmišljanjem) in meditacijo boste morali doseči, da se misli umirijo in izkristalizirajo v določeno obliko. Potem bo filozofska ideja postala trdna. S pravilnim razmišljanjem, sklepanjem, introspekcijo in meditacijo boste morali razjasniti svoje ideje. Potem bo zmeda izginila. Misli se bodo umirile in dobro utemeljile.

Jasno razmišljajte. Vedno znova razjasnite svoje ideje. Introspekcija v samoti. Prečistite svoje misli do zadostne mere. Utišajte misli. Ne dovolite, da bi um brbotal. Pustite, da se en miselni val dvigne in mirno umiri. Nato dovolite, da vstopi druga misel. Odženite vse tuje misli, ki nimajo povezave s predmetom, ki ga obravnavate v sedanjem trenutku.

SAMOSTOJNO IN IZVIRNO RAZMIŠLJANJE

Mislecev je na tem svetu zelo malo. Večina nas ne ve, kaj je pravilno mišljenje. Mišljenje je pri veliki večini ljudi površno. Za poglobljeno razmišljanje je potrebna intenzivna sadhana (praksa). Potrebnih je nešteto rojstev za preobrazbo uma. Šele potlej lahko razmišljamo globoko in pravilno. Človek, ki govori resnico in je moralno čist, ima vedno močne misli. Tisti, ki je z dolgoletno prakso obvladal jezo, ima ogromno moč misli. Če jogi, katerega misel je zelo močna, izreče eno samo besedo, bo ta naredila ogromen vtis na misli drugih.

Vedantinci se zatekajo k neodvisnemu in izvirnemu razmišljanju. Vedantična sadhana (manana, razmišljanje) zahteva izostren intelekt. Trdo razmišljanje, vztrajno razmišljanje, jasno razmišljanje, razmišljanje do korenin vseh problemov, do samih temeljev situacij, do samih predpostavk vseh misli in bivanja je bistvo Vedantične Sadhane. Če nimate poguma, da bi se soočili z rezultati svojega razmišljanja, da bi pogoltnili sklepe svojega razmišljanja, ne glede na to, kaj vam osebno pomenijo, se nikoli ne smete ukvarjati s filozofiranjem. Rajši se odločite za predanost.

UPORABNO RAZMIŠLJANJE IN TRAJNOSTNO RAZMIŠLJANJE

Uporabno mišljenje usmerja um k predmetu, vztrajno mišljenje pa ga ohranja nenehno zaposlenega; navdušenje prinese širitev in blaženost razvijajočega se uma, čigar motivi za neodvračanje so bili doseženi s tema dvema vrstama mišljenja. Meditacija se lahko pojavi, ko se pojavijo uporabno in trajno mišljenje, navdušenje, blaženost in zbranost uma.

Misel je velika sila. Ima ogromno moč. Postane zelo pomembno, da znamo to moč uporabiti na najboljši možni način, se pravi najučinkoviteje. To lahko najbolje dosežemo z vajo meditacije.

19. poglavje

KULTURA MIŠLJENJA

Če nas muči kamenček v našem škornju, ga odstranimo. Snamemo škorenj in ga stresemo ven. Ko zadevo pošteno razumemo, je prav tako enostavno izriniti iz uma vsiljivo in nadležno misel. O tem ne bi smelo biti nobenega dvoma ali dveh mnenj. Stvar je očitna, jasna in nedvoumna. Izriniti nadležno misel iz uma bi moralo biti tako enostavno, kot je iz čevlja odstraniti kamen; in dokler človek tega ne stori, je nesmiselno govoriti o njeni prevladi nad njim. Je zgolj suženj in žrtev fantomov z netopirskimi krili, ki švigajo po hodniku njegovih možganov. Žalostna je usoda teh bitij!

KORISTI OBVLADOVANJA MISLI

Misli vodijo k dejanjem. Misli so vir vseh dejanj. Misel je prava karma. Če lahko izkoreninite zle misli na začetku, ne boste storili nobenega zlega dejanja. Če jih lahko izkoreninite na začetku, boste osvobojeni vseh trpljenj in tegob tega sveta. Pazite na svoje misli z budnostjo in introspekcijo.

Misel je pravo dejanje. Dejavnosti uma so prave karme. Ko vikšepa uma izgine, boste deležni dobre nište (meditacije). Um bo zelo, zelo miren. Znebite se nečistoč uma. Obvladajte um. Potem se bodo končale vse tegobe samsare s pripadajočimi rojstvi in smrtmi. Če se osvobodite krempljev uma, bo mokša (osvoboditev) prišla sama od sebe. O tem ni dvoma.

Modri človek opazuje svoje misli in izkorenini vse slabe misli, ko se pojavijo na površju uma. Tako je srečen. Vedno ima čiste misli. Z meditacijo o Bogu iz uma vrejo čiste misli, saj je Bog čistost (nitja suddha).

Če imate nadzor nad svojimi mislimi, lahko z intenzivno zbranostjo opravite ogromno delo. Umske muke vseh vrst, skrbi in tesnobe bodo izginile. Miru, ki ga boste uživali, ni mogoče ustrezno opisati.

Tisti, ki vsaj malo nadzorujejo svoje misli in govor, bodo imeli miren, veder, lep, očarljiv obraz, sladek glas in bleščeče, sijoče bele oči. Kakor sladek parfum neprestano obkroža dišavno palčko, tako tudi božanski parfum in božanski sijaj (magnetna, brahmanska avra) izžarevata iz jogija, ki nadzoruje svoje misli in ki nenehno prebiva v Brahmanu oziroma neskončnem. Sijaj in parfum njegovega obraza sta Brahma-varčas. Ko v roki držite šopek jasminovih cvetov, vrtnic in čampake, sladek parfum prežema vso dvorano in vse enako žgečka. Zelo podobno se daleč naokoli širi parfum slave in ugleda (jasas in kirti) jogija, ki je obvladal svoje misli. Postane kozmična sila.

Radij je redka dobrina. Na svetu je le 16 rudnikov. Tudi jogiji, ki so obvladali svoje misli, so na svetu zelo redki, tako kot radij.

OHRANJANJE IN PRAVILNA UPORABA MISELNE ENERGIJE.

Tako kot se energijo zapravlja za prazno govorjenje in klevetanje, se energijo zapravlja tudi za zabavanje z nekoristnimi mislimi. Zato ne smete zapraviti niti ene misli. Ne zapravite niti delčka energije za nekoristno razmišljanje. Ohranite vso miselno energijo. Uporabite jo za višje duhovne namene v božanski kontemplaciji, Brahma-čintani in Brahma-vičari. Ohranite vso miselno energijo in jo uporabite za meditacijo in koristno služenje človeštvu.

Ne shranjujte v možganih neuporabnih informacij. Naučite se odmisliti um. Odučite se vsega naučenega. Zdaj so za vas neuporabne. Šele potem lahko svoj um napolnite z božanskimi mislimi. Pridobili boste novo mentalno moč, zbrano iz vseh prej razpršenih mentalnih žarkov.

V fiziki obstaja izraz “moč usmerjenosti”. Četudi je masa energije tu, tok ne bo tekel. Povezati jo je treba z magnetom in takrat bo zaradi moči usmerjenosti električni tok stekel. Tudi duševno energijo, ki je razpršena in usmerjena v različne brezvredne posvetne skrbi, je treba dobro usmeriti v ustrezne duhovne kanale.

NEGATIVNE MISLI

Odženite iz svojega uma vse nepotrebne, nekoristne in nadležne misli. Nekoristne misli ovirajo vašo duhovno rast, neprijetne misli pa so ovira za duhovno napredovanje. Kadar se ukvarjate z nekoristnimi mislimi, ste daleč od Boga. Zamenjajte jih z mislimi o Bogu. Pozabavajte se le z mislimi, ki so koristne in uporabne. Koristne misli so stopnice za duhovno rast in napredek. Ne dovolite, da bi um zašel nazaj na stare tirnice prepuščujoč se svojim navadam. Bodite pozorni.

Z introspekcijo morate izkoreniniti vse vrste slabih misli, nekoristnih misli, nevrednih misli, nečistih misli, vseh spolnih misli, misli ljubosumja, sovraštva in sebičnosti. Izničiti morate vse uničujoče misli neubranosti in nesoglasij. Razviti morate kulturo mišljenja dobrih, ljubečih, vzvišenih, božanskih misli. Vsaka misel mora biti konstruktivne narave. Biti mora močna, pozitivna in odločna. Mentalne podobe naj bodo čim bolj jasne in dobro opredeljene. Razvijati morate pravilno mišljenje. Vsaka misel mora drugim prinašati mir in tolažbo. Nikomur ne sme prinesti niti najmanjše bolečine in nesreče. Potem ste blagoslovljena duša na zemlji. Ste mogočna sila na zemlji. Lahko pomagate mnogim, ozdravite na tisoče, poduhovite in povzdignete veliko število ljudi, kot sta to storila Buda in Jezus.

Tako kot na vrtu gojite cvetove jasmina, vrtnice, lilije, honolulu rože, tako morate tudi na velikem vrtu antahkarane gojiti cvetove mirnih misli ljubezni, usmiljenja, prijaznosti, čistosti. S pravo mero introspekcije, ki najde osnovo v meditaciji in vzvišenem mišljenju, zalivajte ta umski vrt ter odstranite plevel praznih, nekoristnih neskladnih misli.

NESKLADNE MISLI

V splošnem štiri ali pet vrst misli naenkrat zavzema um neusposobljenih ljudi. Gospodinjske misli, poslovne misli, misli o službi, misli o telesu, misli o hrani in pijači, upanju in pričakovanju, neke vrste načrtovanje, kako priti do denarja, neke vrste misli o maščevanju, neke običajne misli o tuširanju ali odhodu na stranišče, itd., zasedajo um naenkrat. Ko ob 15.30 z zanimanjem preučujete knjigo, vas pri študiju vedno znova zmoti misel o prihajajočem veselju ob ogledu tekme kriketa ob 16.00. Samo jogi osredotočenega uma je tisti, ki uspe imeti samo eno misel naenkrat in jo lahko zadrži, kolikor dolgo želi.

Če skrbno opazujete svoj um, boste ugotovili, da je veliko misli nedoslednih. Um brezmejno blodi po svetu. Obstajajo misli o telesu in njegovih željah, misli o prijateljih, misli o pridobivanju denarja, misli o prehranjevanju in pitju, misli o vašem fantovstvu itd. Če lahko preučujete svoj um in ugotovite, da imate dosledne misli o enem samcatem predmetu ali eni vrsti, brez vseh drugih, je to že samo po sebi zelo velik dosežek, velik korak napredka pri nadzoru misli. Ne obupajte.

STRAŠLJIVE MISLI O GREHU

Nekatere osebe preganjajo misli o grehu. Nekdo vedno misli: "Storil sem zelo hud greh. Ne vem, kaj naj storim.” Vedno znova ga v mislih preganja ta ena sama misel. To je njegova navada. Ti ljudje ne vedo, kako preusmeriti svoje misli. Postanejo žrtve teh strašljivih misli. Krepost in greh sta relativna pojma. Sta stvaritvi uma. Greh ni nič drugega kot napaka. Džapa Božjega imena, dobrodelnost in post bodo takoj uničili vsakršno količino greha. Zakaj se bojite? Tudi najhujši grešnik lahko doseže odrešitev, lahko postane najsvetejši od svetih. Kakšno je bilo stanje Valmikija, Džagaja, Madhaja in Adžamele na začetku? Ali niso bili “prvorazredni” lopovi? Ponavljajte OM, Rama in pogumno zatrjujte: “Zdaj sem čist, zdaj sem svet.” Kje je prostor za obup? Nil desperandum. Vršite krepostna dejanja. Vedno se spomnite Nanj. Bodite zvesti antarjamiju (prebivalcu vašega srca).

TEHNIKE NADZORA MISLI

V nadaljevanju je navedenih nekaj samodejnih predlogov za obvladovanje misli: (1) Ne mislim na nič. (2) Če ne mislim na nič, bom imel mir. (3) Moja volja je vedno močnejša. Lahko nadzorujem svoje misli. (4) Imel bom popoln mir, če bom brez misli. Nestrpno hrepenim po tem stanju brez misli.

Vsaka misel je sama po sebi izredno šibka, saj je um raztresen v nešteto in nenehno spreminjajočih se misli. Čim bolj so misli ukročene, tem bolj je um osredotočen in posledično pridobiva na svoji moči. Uničite zle misli eno za drugo. Nedvomno je potrebno potrpežljivo delo.

Takoj ko se zjutraj počasi zbudite, je prva misel, ki se pojavi, “jaz”. Nakar se pojavi spomin na dogodke prejšnjega večera. Močni vtisi, ki so sinoči preplavili vaš um, se počasi izluščijo v trenutku, ko naslednje jutro vstanete iz postelje, in se materializirajo. Nato pridejo misli, ki se bodo tekom dneva uresničile. To pozorno opazujte.

Ko se v mislih pojavi misel, jo uresničite. Ne dovolite, da bi se dolgo zadrževala, saj se bo sicer znova in znova vračala. To bo vir velikih težav. Kadar koli vas prešine misel, da bi napisali pismo svojemu prijatelju, takoj na mestu opravite to dejanje. Ne odlašajte z njim.

Obstajajo štirje načini, kako uničiti slabe misli. Džñāna jogi (učenec poti Spoznanja) to stori tako, da živi v OM-u oz. Resnici. Hudobne misli uniči z vičaro in ravnodušno držo. Pravi: "To nima nobene zveze z mano. Jaz sem satčidananda-svarupa, Šivoham, Šivoham. Ti impulzi pripadajo umu. Jaz sem ločen od uma.” Bhakta jih uniči z molitvijo in izročitvijo samega sebe. Pravi: "O, Bog! Samega sebe, sadove vseh dejanj in sama dejanja sem predal Tebi. Daj mi moč, da odženem in uničim te slabe misli.” S samoizročitvijo dobi pomoč od Boga. Bog spolni impulz sublimira v satvo ali odžas (duhovno energijo). Radža-jogi uničuje zle misli bodisi z uničenjem vrittijev, ko se pojavijo, ali pa jih nadomesti z nasprotnimi, vzvišenimi mislimi sattvične narave (pratipakša-bhavana).

Brahma Vičara

Prva in najpomembnejša od vseh misli - prvobitna misel - je “jaz”. Šele po rojstvu te misli lahko sploh vznikne katera koli druga misel. Šele ko se v mislih pojavi prvi osebni zaimek jaz, se lahko pojavijo drugi osebni zaimek ti in tretji osebni zaimek on itd. Če jaz izgine, bosta Ti in On izginila sama od sebe. Izkoreninite ta lažni mali “jaz” iluzorne narave z ustrezno Brahma vičaro. Drugega načina ni.

Mislec se razlikuje od misli. Zapomnite si to. To daje slutiti, da ste tiha priča modifikacijam, ki se pojavljajo v umu. Vi ste kutaštha Brahman. Vi ste Pratjagatman.

Uničenje sankalp

Radža joga uči Joga-čittavrittinirodhah: - “Joga je brzdanje miselnih modifikacij.” Daje vam moč, da izženete misli ali jih, če je treba, na licu mesta ubijete. Seveda ta umetnost zahteva vajo, vendar tako kot druge umetnosti, ko jo enkrat osvojimo, v njej ni nobene skrivnosti ali težave. Vredno jo je vaditi.

Opazujte, kako se ena sankalpa v kratkem času razširi v številne sankalpe (predstave). Recimo, da dobite sankalpo za čajanko za svoje prijatelje. Ena sama misel na čaj takoj prikliče misli na sladkor, mleko, skodelice za čaj, mize, stole, prt, prtičke, žlice, sladkarije, slane stvari itd. Tako ta svet ni nič drugega kot širitev sankalp. Ne obstaja nič takega kot svet, ki bi bil neodvisen od misli in ločen od njih. Razširitev misli uma na predmete je suženjstvo (bandha). Odpovedovanje sankalpom je osvoboditev (mokša). Na vrvici sankalpe so neštete misli nanizane kot številne kroglice. Če vrvico prerežemo na koščke, lahko sklepamo, kaj se bo zgodilo z iluzornimi mislimi, ki so nanjo nanizane. Biti morate zelo pozorni in sankalpe zatreti že v zarodku. Šele takrat boste zares srečni. Um se igra zvijače. Razumeti morate njegovo naravo, načine in navade. Le tako ga boste zlahka nadzorovali.

Pranajama

Prana (energija) je zunanji plašč uma. Vibracije subtilne, psihične prane povzročajo nastanek misli. S pranajamo (nadzorom prane ali zadrževanjem diha) lahko povečate duševno energijo in razvijete nadzor nad mislijo ter kulturo mišljenja. To vam bo pomagalo pri koncentraciji in meditaciji. Tako bo um postal stabilen. To bo odstranilo radžas in tamas (strast in otopelost). S tem bodo v umu zgoreli odpadki.

Pratipakša Bhavana

Če vedno znova razmišljaš o nečistih stvareh, zlobna misel s ponavljanjem pridobi novo moč. Dobi zagonsko moč. Takoj jih morate pregnati. Če vam je to težko storiti, povabite nasprotne misli o Bogu. Gojite vzvišene in povzdigujoče misli. Zlobne misli bodo umrle same od sebe. Plemenita misel je močan protistrup, ki prepreči zlobno misel. To je dosti lažje od prejšnje metode. S tisočkratnim ponavljanjem Božjega imena na dan se dobre misli vsakokrat okrepijo. S ponavljanjem Aham Brahma Asmi tisočkrat na dan se misel, da ste duh (Atman), okrepi. Misel, da ste telo, postaja vse šibkejša.

Obvladovanje telesa in govora

Če ne morete nadzorovati nobene slabe misli, najprej nadzorujte telo in govor. Počasi boste pridobili mentalno moč in moč volje ter boste lahko postopoma nadzorovali misli. Če za trenutek pomislite, da vam ne bo uspelo premagati slabe misli, takoj vstanite in se lotite dela, ki vključuje fizično delo. Z enim naporom za drugim bo naloga postopoma postala lahka in v nekaj tednih boste pridobili popoln nadzor nad svojimi mislimi.

Najprej nadzorujte fizično telo in govor, nato pa počasi preidite na nadzor misli. Ne govorite slabo o drugih. Najprej nadzorujte indrijo govora. Postopoma um ne bo več slabo mislil o drugih. Um bo govoril samemu sebi: “Zakaj bi mislil slabo o drugih, če organ govora ni pripravljen izraziti tega, kar mislim?” Svoja dejanja lahko nadzorujete šele, ko postanete moralni. Ko govorite slabo o človeku, zastrupljate um številnih ljudi. Govoriti slabo o drugih je skrajno nečastno. Toda samo komentar brez sovraštva ali zlonamernosti je občasno dovoljen.

Ne dovolite, da bi se nekoristne ali slabe misli razvile v besede. Omejite govorjenje. Takoj preusmerite misli na dobre misli. Poskusite se spomniti nekaterih kitic iz Gite ali ponoviti nekaj molitev. Ohranite kakšno besedno podobo, kot so Om Hari, Om Šiva, Om Narajana. Upoštevanje moune (zaobljube tišine) nekaj ur dnevno bo zajezilo impulze govora in razmišljanja, ohranilo energijo in pomagalo pri meditaciji in nadzoru misli ter miselni kulturi.

Čuječnost

V celoti se zavedajte hudih in uničujočih posledic slabih misli. To vas bo pripravilo na to, da boste pozorni, ko se bodo pojavile slabe misli. Takoj, ko se pojavijo, se potrudite ali preusmerite um na kakšen drug vidik božanskih misli, molitve ali džape. Resnična gorečnost, da bi pregnali zle misli, vas bo držala na preži do te mere, da se boste, tudi če se pojavijo v sanjah, takoj zbudili oz. ovedli. Če se sovražnik pojavi, ko ste budni, vam ga ne bo težko obvladati, če boste le dovolj čuječni.

Naj bo um popolnoma zaposlen

Ko je um prost, poskušajo vstopiti slabe misli. Slabo mišljenje je začetek ali izhodišče prešuštva. Samo s poželjivim pogledom ste že prešuštvovali v srcu. Miselna dejanja so resnična dejanja. Zapomnite si to. Bog sodi človeka po njegovih motivih; posvetni ljudje sodijo človeka po njegovih zunanjih fizičnih dejanjih. Pozornost bosste morali nameniti motivom, potem se ne boste zmotili. Ohranite svoj um polno zaposlen. Potem se hudičeve misli ne bodo pojavile. Brezdelni možgani so hudičeva delavnica. Vsako minuto opazujte um. Vedno se ukvarjajte s kakšnim delom - šivanjem, čiščenjem posode, pometanjem, črpanjem vode, branjem, meditacijo, štetjem kroglic, petjem božanskih pesmi, molitvijo, služenjem starejšim ali negovanjem bolnikov. Izogibajte se obrekovanju in praznemu govoričenju. Napolnite um s subtilnimi mislimi, kot so vsebovane v Giti, Upanišadah, Jogavasišti itd.

Sattvično ozadje mišljenja

Velika večina ljudi si bo vedno želela nekaj konkretnega, česar bi se lahko oprijeli, nekaj, okoli česar bi lahko postavili svoje ideje, nekaj, kar bi bilo središče vseh miselnih oblik v njihovih glavah. Takšna je narava misli. Za utrditev uma je potrebno miselno ozadje.

Imejte satvično ozadje misli oz. mentalno podobo. Um privzame obliko katerega koli predmeta, o katerem intenzivno razmišlja. Če misli na pomarančo, prevzame obliko pomaranče. Če misli na Gospoda Krišno s flavto v roki, prevzame obliko Gospoda Krišne. Um morate pravilno uriti in mu dati ustrezno satvično hrano za asimilacijo.

Da bi dosegli cilj (odrešitev), morate imeti satvično miselno ozadje. Če ste častilec Gospoda Krišne, imejte miselno ozadje Negove slike, zvoka njegove znamenite mantre “Om Namo Bhagavate Vasudevaja” in njegovih lastnosti (oblika-lastnosti). Nirguna upasaka (vedantinec) bi moral imeti v miselnem ozadju OM in njegov pomen (Neskončni ocean svetlobe, satčidananda, vjapaka, paripurna Atman). Delajte v svetu in v trenutku, ko je um svoboden, začnite razmišljati o miselnem ozadju, in sicer bodisi saguna ali nirguna, skladno z okusom, temperamentom in sposobnostjo za sadhano. Z nenehnim razmišljanjem se bo v umu oblikovala navada in um bo brez napora tekel k ozadju misli.

Škoda, da velika večina ljudi nima nobenega ideala, nobenega življenjskega programa in nobenega satvičnega miselnega ozadja. Obsojeni so na uničenje. Miselno ozadje mlade poročene ženske je običajno poželjivo. Miselno ozadje stare matere je naklonjenost do sinov in vnukov. Miselno ozadje velike večine ljudi je sovraštvo in ljubosumje. Celo tako imenovane izobražene osebe s številnimi univerzitetnimi kvalifikacijami, ki so v primerjavi z duhovnim znanjem le plevel, nimajo ideala, življenjskega programa in miselnega ozadja. Namestnik izterjevalca se po upokojitvi še tretjič oženi in nadaljuje kot državni minister.

Posvetno misleči človek je plen spolnih misli in misli sovraštva, jeze in maščevanja. Ta dva tipa misli dejansko prevzameta oblast nad njegovim umom. Je suženj dveh sklopov misli. Ne zna preusmeriti svojega uma in ga usmeriti na kakšno drugo dobro, plemenito misel. Ne pozna zakonov mišljenja. Zvečine se ne zaveda narave in subtilnega delovanja uma. Njegov položaj je kljub zemeljskemu imetju in knjižnemu znanju, ki ga je pridobil na univerzah, izredno žalosten. V njem se ni prebudila viveka, nima šraddhe (vere) v svetnike, šaste (svete spise) in Boga. Zaradi svoje šibke volje se ne more upreti svoji želji, hrepenenju in skušnjavam. Edino močno zdravilo za odpravo njegove zastrupljenosti s svetom, posvetne očarljivosti in posvetnih zablod je stalna satsanga ali druženje s sadhuji, sanjasiji in mahatmami.

Po upokojitvi bi vsakdo moral dati prednost miselnemu ozadju in čas porabiti za filozofske študije in globoko kontemplacijo. Stare navade ohlapnega mišljenja je treba nadomestiti z gojenjem svežih navad dobrih misli. Najprej se bo oblikovala težnja po razmišljanju o dobrih mislih. Z nenehno prakso se bo razvila pozitivna, dokončna navada razmišljanja o krepostnih, pomagajočih mislih. Pri tem se boste morali zelo potruditi. Stare navade se bodo skušale vedno znova ponoviti. Dokler ne boste trdno zasidrani v navadi razmišljanja edinole o dobrih mislih, boste morali um vedno znova napolniti s satvičnimi mislimi, božanskimi mislimi, mislimi na Gito, Gospoda Krišno, Gospoda Ramo, Upanišade itd. Zdaj se bodo oblikovali novi utori in poti. Tako kot gramofonska igla zareže majhen utor v ploščo, bo satvično razmišljanje zarezalo nove, zdrave utore v umu in možganih. Oblikovale se bodo nove samskare.

SLAVA NEVZVALOVANEGA DŽÑĀNIJA

S stalno in intenzivno prakso lahko postanete nevzvalovani (brez misli). Jogi brez valov pomaga svetu bolj kot človek na položaju. Običajni ljudje to točko le stežka dojamejo. Ko si brez valovanja, dejansko prežemaš in prebiješ vsak atom vesolja, očiščuješ in povzdiguješ ves svet. Imen nevzvalovanih gjanijev (oz. džñānijev), kot sta Džada Bharata in Vamadeva, se še danes spominjamo. Nikoli nista gradila ašramov. Nikoli nista predavala. Nikoli nista izdajala knjig. Nikoli nista imela učencev. A vendar so ti nevzvalovani gjaniji imeli izjemen vpliv na zavest ljudi. Slava takšnim nevzvalovanim gjanijem!

20. poglavje

VASANE

VASANE, KAKO SE MANIFESTIRAJO

Vasana (želja v subtilni obliki) je val v jezeru uma. Njen sedež je karana šarira. Tam obstaja v obliki semena in se manifestira v umskem jezeru. Tako kot so rože latentne v semenih, so tudi vasane latentne v antahkarani in karana šariri (vzročnem telesu). Vsak dan se razcvetijo nove rože, ki uvenejo v enem ali dveh dneh. Podobno tudi vasane cvetijo, ena za drugo prihajajo na površje uma, ustvarjajo sankalpe v glavah posamičnih duš in jih silijo, da si prizadevajo posedovati in uživati določene predmete uživanja. Vasane povzročijo dejanja in dejanja krepijo vasane. To je čakra, začarani krog. S prihodom spoznanja o Brahmanu so vse vasane sežgane. Pravi sovražniki so vasane v notranjosti. Izničite jih. Izkoreninite jih. So trdovratne.

Celotno mangovo drevo z vejami, listi in plodovi je v subtilni obliki vsebovano v semenu. Za manifestacijo je potreben čas. Tudi vasana poželenja se skriva v umu, ko ste fant, manifestira se pri 18 letih, pri 25 letih napolni celotno telo, od 25. do 45. leta dela opustošenje, nato pa postopoma upada. Med 25. in 45. letom ljudje počnejo raznovrstna napačna dejanja in vragolije. To je najbolj kritično obdobje življenja. Med fantom in dekletom ni posebne razlike v njunih lastnostih, ko sta mlada, po doseženi puberteti pa se pokažejo njune značilne lastnosti.

ČAPALATA

Čapalata je blag tip vasane. Traja le kratek čas. Obstajata dve vrsti pomembnih čapalat. Obstaja džihva-čapalata jezika, pri kateri želi jezik vsakič znova pojesti raznovrstne stvari. Gre za obliko morbidnega apetita. To obliko čapalate imajo bogati ljudje, ki živijo celo razkošno življenje. Druga različica je upastha-čapalata, pri kateri spolni organ želi vedno znova okusiti spolni užitek (sparša).

VASANA POVZROČA NEMIR IN SUŽENJSTVO

Vasana je vzrok nemira v umu. Takoj ko se vasana pokaže, se med umom in predmetom vzpostavi intimna povezava prek prelivajoče se višaja-vritti-pravahe. Um ne bo odstopil od svoje poti, dokler ne dobi predmeta in v njem ne uživa. Nemir se bo nadaljeval, dokler ne bo užil predmeta. Vritti bo tekel proti predmetu, dokler ga ne dobi in v njem uživa. Tipičen človek zaradi šibke volje ne more zatreti nobene vasane niti se ji upreti.

Vasana v umu je tista, ki nekoga privlači k predmetom in povzroča vezanost; z izginotjem vasane vezanost naravno izgine. Če v umu ni vasane, ne bo privlačnosti, občudovanja ali navdušenja nad katerim koli zunanjim predmetom. Vasana je tista, ki je v osnovi vseh vaših tegob in težav. Zaradi Išvara-srišti (predmetov, ki jih je ustvaril Gospod) ni nobene bolečine. Voda pogasi vašo žejo. Pihanje vetra vam daje ugodje. Sončna svetloba vas poživlja. Ogenj daje toploto. Dživa-šrišti je tisti, ki povzroča suženjstvo. Ahankara, jeza, abhimana, navezanost so vsi dživa-srišti. Imejte suddha sankalpo, vendar brez vasan.

S samo etično vzgojo je mogoče zavist, rago, dvešo, krodho, kamo itd. zatreti, čeprav jih ni mogoče popolnoma izkoreniniti. Te nečiste, asubha vasane je mogoče z moralnostjo precej oslabiti (tanu-avastha). Dosežejo subtilno stanje. Posamezniku ne morejo škodovati. Ostajajo pod popolnim nadzorom.

PRAVILNO SREDSTVO JE IZKORENINJENJE, NE ZATIRANJE

Aspirant lahko vasano začasno zatre. Vendar se ponovno pokaže s podvojeno močjo, ko se pojavi primerna priložnost. Kot minister, ki uboga kralja, tudi pet telesnih organov deluje v skladu z navodili uma. Zato bi morali s pomočjo lastnega čistega uma in s primernimi napori izkoreniniti vasane. Dolgo vrv vasan, privezano na človeška plovila, ki se vrtinčijo po oceanu samsare, bi morali raztrgati z ogromnimi lastnimi napori. Vasane je treba temeljito izkoreniniti. Če te vasane uničimo z vičaro (poizvedovanjem o Atmanu) in razsodnostjo, bo vedno nemiren um obmiroval kakor lučka brez ghija.

KAKO UNIČITI VASANE

Sama

Vidžñānamaja koša je za aspiranta velika trdnjava. Od tam lahko napade vasane, ko se poskušajo iz semenskega telesa (karana šarira) prebiti v um. S prakso Same naj bi aspirant s pomočjo vidžñānamaja koša (buddhi) uničil vasane eno za drugo. Zatreti bi jih moral takoj, ko bi poskušale dvigniti glavo na površje umskega jezera. Ne sme jim dovoliti, da vzklijejo. To je vasana-tjaga. Ta napad ali boj poteka od znotraj.

Ko se v umu pojavi vasana ali sankalpa, um daje potisk antar-indriji. Iz antar-indrij se ta potisk prenese na bahjakarane (zunanje instrumente), kot so roke, noge, oči, ušesa itd. Vadba Same ustavi to silovitost, ki je glavni vzrok gibanja vseh indrij in karan.

Sama je duševni mir, ki nastane z izkoreninjenjem vasan (vasana-tjaga). Antahkarana človeka, ki ima to vrlino, je hladnejša od ledu. Celo lunin hlad ne more tekmovati s hladnostjo antahkarane človeka, ki ga odlikuje Sama. Na splošno je antahkarana posvetneža kakor goreča peč. Človek s Samo ni niti vzvišen, ko dobi želeni predmet (išta), niti potrt, ko dobi nezaželeno stvar (aništa). Vedno ohranja uravnoteženo mišljenje. Nima sovražnikov. Sreča cesarja je ničeva, nič v primerjavi z najvišjo duhovno blaženostjo človeka s Samo. Slednja je eden od štirih stražarjev mokše. Če imaš Samo, boš dobil družbo drugih treh prijateljev, in sicer santoše (zadovoljstva), vičare (poizvedovanja o Atmanu) in satsange (druženja z modrimi in svetimi).

Dama

Napad se mora začeti tudi od zunaj. Bahjavritti-nigraha naj bi se izvajal s pomočjo Dame (brzdanja indrij). Ne smete dovoliti, da bi vibracije občutka vstopile od zunaj v um po poteh indrij. Tudi to je potrebno. Zgolj Sama ne zadostuje. Čute je treba umiriti s pomočjo Dame. Vasano za sladkarije, na primer, je treba uničiti s Samo s pomočjo vasana-tjage, tako da se vasane v njej zdrobijo takoj, ko se pojavi želja; bahjavritti, ki se pojavi ob pogledu na sladkarije, pa je treba uničiti tako, da se oči umaknejo od teh, ko hodite po bazarju, in da prenehate jemati sladkor. Dama dopolnjuje Samo pri nadzoru uma. Dama je pomočnik za popolno izkoreninjenje vasan.

Če opustite staro navado pitja čaja, ste do določene mere obvladali čut za okus. Izničili ste eno vasano. To vam bo prineslo nekaj miru, saj je želja po čaju izginila in osvobodili ste se naprezanja in razmišljanja, da bi si priskrbeli čaj, sladkor, mleko itd. Razmišljanje je bolečina, gledanje je bolečina, poslušanje je bolečina za filozofa in sadhaka. Za posvetneža je vse to užitek. Energija, ki vas je vznemirjala, da bi tekli za čajem, se zdaj pretvori v voljo. Mir in moč volje pridobite tako, da se odpoveste eni stvari. Če se odpoveste petnajstim stvarem, bo vaš duševni mir še večji, volja pa še močnejša. To je sad tjage. V tjagi torej niste poraženec. Pridobite več znanja, več blaženosti in več moči. Odrečete se nečemu v korist nečesa višjega. Ali obstaja kdo, ki se ne bi odrekel črnemu sladkorju v korist belemu sladkorju? Če enkrat obvladate eno vasano, boste zlahka obvladali tudi druge vasane, saj boste pridobili moč in oblast.

Svadhjaja in meditacija

Sprva okrepite šastra-vasano. Zaposlite se s študijem standardnih filozofskih knjig. S tem lahko zmanjšate deha-vasano (misel na telo) in loka-vasano (željo po nazivih in slavi, kirti, pratišta itd.). Kasneje boste morali opustiti tudi šastra-vasano. Čas in energijo morate posvečati samo meditaciji in meditaciji. Vasana-kšaja (uničenje vasan) je posledica dobro vodenega premišljevanja (vičara), Brahma-dhjane, vairagje in tjage.

Vičara in Brahma-bhavana

Modri vedo, da je um, povezan z vasano, nagnjen k suženjstvu, medtem ko za um, ki je popolnoma osvobojen vasane, velja, da je osvobojen. Podobno kakor v kletki zaprt lev iz nje izstopi tako, da prebije rešetke kletke, tako tudi gjani zmagovito izstopi iz kletke fizičnega telesa tako, da prebije ali uniči umske vasane s pomočjo stalne vičare (Atmično poizvedovanje), stalne nididhjasane (globoka in stalna meditacija na OM in njegov pomen) in Brahma-bhavane. Bolj ko boste s svarupa-bhavano ali Brahma-bhavano ublažili svoje vasane, srečnejši boste postali. Sorazmerno z redčenjem vasan se sorazmerno redči tudi um. Slednji ni nič drugega kakor množica vasan. Pravzaprav ni nič drugega kakor vasane, ki ustvarjajo neskončno vrsto ponovnih rojstev. Prava narava uma so vasane. Oboje je sinonim.

Zavojevanje Ahankare

Če uničite egoizem (ahankaro, ta lažni mali jaz) in nadzorujete indrije (čute), bodo vasane umrle same od sebe. Glavni vzrok vseh težav je ahankara. Tako kot družinski člani visijo na hišnemu glavarju, očetu, podobno tudi vse vasane, trišne, kamane itd. visijo na ahankari, vodji te hiše-telesa.

Iz satvične baterije uma nenehno generirajte električni tok Aham Brahmasmi-vrittija (Brahmakara vritti). To je močan protistrup. Hranite ga na varnem v žepu; povohajte ga, ko dobite astmatični napad lažne ahankarične zamisli o “jazu”. Vedno budne vasane se bodo umirile šele, ko boste izkoreninili bolečo ahankaro uma in zavojevali sovražne organe (indrije).

POMEN MOKŠE

Iluzorne samsarične vasane, ki so nastale s prakso več sto življenj, nikoli ne izginejo, razen z dolgotrajno prakso joge. Zato, o duhovni iskalci ! Potem ko ste z razsodnostjo trudoma dali na stran željo po uživanju, vadite stanje uma, ki je popolnoma brez vasane.

Mokša ne pomeni fizične ločitve od vseh posvetnih zadev, temveč le stanje uma, ki je brez vseh nečistih vasan, rešeno oklepanja posvetnih stvari, a kljub temu deluje kot običajno sredi njih. Boga morate spoznati v svetu in skozi svet. To je osrednji nauk Gite.
“A obvladani (nižji) jaz, ki med zaznavnimi predmeti se giba s čuti, prostimi navezanosti in odpora, ter pod nadzorom Višjega jaza, Mir zadobi.“ (Gita.II-64). To je tudi osrednji nauk Joga Vasište.

V Brahmanu ni vasane. Popolno izničenje vasan se zgodi le v nirvikalpa samadhiju. Zgolj v njem se scvrejo vsa semena nečistih vasan. S spoznanjem Brahmana bo prišlo do ugasnitve vseh vasan, ki tvorijo sredstvo užitkov. Z izkoreninjenjem vseh vasan bo zapuščeni um obmiroval kakor oljna lučka brez ghija.

21. poglavje

ŽELJE

“Pometite rajon svojega uma:
Naredite prostor za Ljubljenega.

Izprašite vse misli na ta svet,
da bo Njegov prestol primeren.

Milijon želja vas preveva,
milijon ambicij in ciljev:

Kje je prostor za navzočnost Njega,
če ne zapustijo Njegovega rajona?”

KAJ JE ŽELJA?

Želja je modaliteta emotivnega uma. Ima moč, da ga pozunanji. Želja je gorivo, misel je ogenj. Ogenj misli se ohranja z gorivom želje. Če odtegnete zalogo goriva, se bo ogenj umaknil v svojo maternico. Če prenehate misliti tako, da prekinete želje, se bo um umaknil v Brahmana.

Šele ko bo um, ki se je znebil vseh želja, ravnodušen do užitkov in bolečin ter ga ne bo privlačil noben predmet, bo postal čist, osvobojen iz primeža velike zablode kakor ptica, ki, osvobojena iz kletke, prosto leti po nebu.

Želja, misel in ahankara tvorijo en sam začaran krog. Če vam uspe uničiti katerega koli od njih, bosta druga dva sama od sebe umrla. To so trije stebri ali vogelni kamni zgradbe uma. To so trije členi verige uma. Če uničite katerega koli od teh členov, se bo celotna veriga pretrgala.

ZAKAJ SE POJAVIJO ŽELJE?

Zakaj se v umu pojavijo želje? Zaradi ananda-abhave (odsotnosti anande ali duhovne blaženosti). Vzrok za pojav želje je obstoj zunanjih predmetov. Radovednost postane želja v umu. Zanimanje in občutje sta predhodnika želje. Upanje in pričakovanje željo še okrepita.

VIKŠEPA - SAMA NARAVA UMA

Tako kot je vročina neločljivo ločena od ognja, je vikšepa oz. premetavanje uma neločljiva od uma. Sadhake to zelo moti. Nenadoma uniči tudi odločnost oseb z močno voljo. Um preneha obstajati, če je brez tega nihanja. Samo to nihanje uma ustvarja vesolje. Zlahka je mogoče odstraniti celo malo (nečistočo). Za odstranitev te vikšepe pa so potrebni precejšnji napori skozi daljše obdobje s strani sadhaka. Neustrašni Uddalaka je zelo trpel zaradi te moteče vikšepe, ko je poskušal vstopiti v stanje nirvikalpa. Radža Bhartrihari je imel enake težave, ko je skušal premagati to težavo kolebajoče šakti uma. Vikšepa je maja. Vikšepa je nečista vasana (asuddha vasana). To vikšepašakti boste morali uničiti z nenehno upasano ali jogo ali neprestano Atmično poizvedbo (Brahmavičara). Potem bo mir (šanti) prišel sam od sebe.

VRSTE ŽELJA

Želja v umu je dejanska nečistost. Spolna želja, vulgarna privlačnost do nasprotnega spola, je največja nečistost. Ta povzroči dejansko suženjstvo. Lahko se odpoveste celo ženi, otrokom in bogastvu. Izjemno težko pa se je odpovedati ambicijam, imenu in slavi. Ambicija je resna ovira na poti joge. To je najmočnejše orožje maje, s katerim kolje posvetno misleče osebe. Tudi če je v vas kanček želje po nazivu in slavi, se resnica ne bo manifestirala. Resnica bo sijala sama od sebe. Ne potrebuje nobene pompozne reklame. Je sam Jaz vseh bitij in predmetov.

ANIRBUDDHA ALI SUBTILNE, SKRITE ŽELJE

Tudi ko se odrečete vsem željam, lahko v umu ostanejo subtilne, skrite želje (sukšma, anirbuddha), ki jih ni mogoče doumeti. Te so zelo nevarne. Zato boste morali biti zelo, zelo previdni. Čakajoči podtalni tokovi želja vas bodo vrgli v globino, če ne boste zelo pozorni in previdni, uničili bodo vašo vajragjo (brezstrastnost) in sčasoma povzročili vaš propad. Bil sem priča številnim jogabhraštam, ki so zaradi premočnega vpliva teh subtilnih, skritih želja skrenili od joge. Dokler imate v umu te subtilne, skrite, anirbuddha (neopazne) želje, ne morete niti sanjati o tem, da bi brez kakršne koli umske spremembe vstopili v stanje nirvikalpa. Prav tako ne morete nikoli razviti prave paravairagje (najvišje nenavezanosti in brezstrastnosti).

HREPENENJE ALI TRIŠNA

Lahko se postarate, vaši lasje lahko postanejo sivi, toda vaš um je vedno mlad. Sposobnost lahko izgine, toda hrepenenje ostane, tudi ko ste dosegli visoko stopnjo senilnosti. Hrepenenje (trišna) je pravo seme rojstva. Iz teh semen hrepenenja nastaneta sankalpa in delovanje. Zaradi teh hrepenenj se vrti kolo samsare. Zatrite jih že v zarodku. Le tako boste varni. Deležni boste mokše. Brahma-bhavana, Brahma-čintana, meditacija na OM in predanost bodo izkoreninili ta globoko vsajena semena hrepenenja. Ustrezno jih boste morali izkopati iz različnih kotičkov in jih zažgati onkraj možnosti vzklitja. Šele takrat bodo vaša prizadevanja obrodila sadove nirvikalpa samadhija.

“Ljubiti in ubiti”, “Poročiti se in slediti brahmačarji”, “Uživanje brez želje”, “Delovanje brez sadov” so protislovni izrazi. Človek z grobim vjavaharičnim buddhijem težko razume te izraze. Potreben je subtilen, čist razum. Recimo, da ste bili zadnjih petnajst let strašen kadilec. Pred petimi leti ste prenehali kaditi. Hrepenenje po kajenju je izginilo. Recimo, da vam je eden od vaših prijateljev ponudil cigareto v šestem letu. Zdaj nimate hrepenenja po kajenju. Če jo zdaj vzamete in uživate samo zato, da bi zadovoljili prijatelja, bo to le tako imenovana suddha bhoga. Uživali ste jo brez hrepenenja ali želje. Išvara uživa na ta način.

ZADOVOLJITEV ŽELJE PRINAŠA LE NAVIDEZNO SREČO

Želja vzburja um in čute. Ko željo zadovoljimo, uživajoč v predmetih želje, pride do začasnega zadovoljstva (tripti). Navdušenje je užitek ob doseganju želenega predmeta. Blaženost je uživanje v okusu doseženega. Kjer je navdušenje, je tudi blaženost; kjer pa je blaženost, ni nujno, da je tudi navdušenje. Navdušenje je podobno utrujenemu popotniku, ki sliši ali vidi vodo ali senčni gozd. Uživati v vodi ali vstopiti v senco gozda pa je blaženost.

Ko obstaja želja, samo tedaj pride do užitka. Vzrok za užitek je želja. Ko ni želje, ne more biti užitka. Ko niste lačni, vam okusna hrana ne more dati nobenega užitka. Ko niste žejni, nobena osvežilna pijača ne bo imela učinka. Zato je lakota najboljša omaka. Prva skodelica vročega mleka daje užitek. Druga skodelica povzroči gnus. Ko je užitka konec, pride tripti. Zato se ob drugi skodelici pojavi gnus. V mleku ni pravega užitka. Sreča je le v Atmanu. Odraža se v predmetu (mleku) zaradi nevednosti, zaradi bhranti (iluzije). To je bhranti-sukha. Če bi bila v mleku resnična sreča, bi moralo vedno in v vsakem človeku vzbujati užitek. Pa ni tako.

V umu se pojavi želja. Zdaj je tu vritti. Ta vritti vznemirja vaš um, dokler ne dosežete zadovoljstva z uživanjem želenega predmeta. Ko se uživanje konča, nastopi šanti ali mir ali sreča. V umu se pojavi še ena želja. Zdaj, v času med zadovoljitvijo ene želje in manifestacijo druge želje, je blaženost, saj takrat uma ni, je v mirovanju. Ste v enosti z Brahmanom. To stanje čiste blaženosti med dvema željama je Brahman. Če lahko to obdobje blaženosti podaljšate s sadhano, če ohranjate idejo o Brahmanu in ne dovolite, da bi se pojavil drugi vritti ali želja, boste v samadhiju. Obdobje med enim vrittijem in drugim vrittijem je pravi sandhi (stičišče).

ŽELJE SO NENASITNE

Skozi želje v umu nastaja kaos, opustošenje. Takoj ko se pojavi želja, mislite, da boste z njeno uresničitvijo dosegli vso srečo. Naprezate se, da bi dosegli želeni predmet. Ko ga dosežete, za kratek čas doživite majhno zadovoljstvo (lažni tušti ali zadovoljstvo). Um spet postane nemiren. Želi si novih občutkov. Pojavita se gnus in nezadovoljstvo. Spet si želi nekaj novih predmetov za svoje uživanje. To je razlog, zakaj vedantinci ta svet imenujejo zgolj kalpana (domišljija).

Želje so neštete, nenasitne in nepremagljive. Uživanje ne more prinesti zadovoljstva. Zmotno je tako misliti. Uživanje spodbuja željo. To je tako, kot da bi ghi dolili na ogenj. Uživanje krepi, povečuje in stopnjuje željo. Oglejte si primer kralja Jajatija iz davnine. Od svojega sina si je izposodil mladostno stanje, da je lahko tisočletja spolno užival. Nazadnje je na stara leta z grenkobo vzkliknil: "Žal! Kakšen bedak sem! Moje spolne želje še vedno naraščajo. Željam ni konca. Zapravil sem svoje življenje. O Bog! Usmili se me. Dvigni me iz tega blata samsare.” To je zapisano v Mahabharati. V Giti, v poglavju III-39, boste našli “Kama-rupena Kaunteja dušpurena-analena ča - želja, ki je nenasitna kot plamen.”

ZA DŽÑĀNO JE NUJNA ODSOTNOST ŽELJA

Džñāno lahko dosežete le, če ste osvobojeni čutnih želja in neumrljivih mentalnih stanj. Za dosego džñāne sta potrebni odmaknjenost telesa od čutnih predmetov in odmaknjenost uma od nemoralnih duševnih stanj. Šele takrat se bo spustila Božanska svetloba. Tako kot je bungalov očiščen pajčevin in vseh vrst umazanije ter vrt vsega plevela za sprejem guvernerja, je treba palačo uma očistiti vseh vrlin, želja in nemoralnih stanj za sprejem Svetega Brahmana, Guvernerja vseh guvernerjev.

Ko se v umu pojavi želja, jo posvetnež sprejme in jo poskuša uresničiti, aspirant pa se ji takoj odpove s pomočjo viveke. Modri ljudje menijo, da je želja zelo veliko zlo. Zato se ne bodo vdajali nobeni želji. Vedno bodo navdušeni le nad Atmanom.

KAKO NADZOROVATI ŽELJE

V tem oceanu samsare so želje krokodili. Ubijte jih takoj, ko se pojavijo na površju uma. Ne prepustite se jim. Naj vas preizkušnje ne spravijo v obup. Spoprijateljite se s čistim, satvičnim umom in s pomočjo čistega uma uničite nečisti um. Naj vaš um počiva v blaženem Atmanu. Želje je treba z razsodnostjo in neustrašnim in neutrudnim prizadevanjem zatreti brž, ko se pojavijo v umu.

Kadarkoli se v umu pojavi želja, se vedno posvetujte s svojo viveko (močjo razsodnosti). Viveka vam bo takoj povedala, da je želja povezana z bolečino, da gre za prazno skušnjavo uma, in da lahko samo vairagja in tjaga prineseta umsko zadovoljstvo. Svetovala vam bo, da se takoj odrečete želji in se lotite študija upanišad, ponavljanja OM-a in izkušnje samadhi-nište na samotnem kraju na bregu svetega Gangesa. Vedno znova globoko premislite, ali vam bo nova želja morda prinesla več sreče ali več duhovne koristi. Viveka vas bo vodila, da zaposlite voljo in željo takoj poženete. Viveka in volja sta dve močni orožji, s katerima lahko aspirant na poti džñāna joge uniči zlobno Maro (skušnjavo) in odstrani vse večje in manjše ovire.

Nikoli ne sprejemajte daril od nikogar, celo od najbližjih prijateljev. To bo povzročilo suženjsko miselnost, šibko voljo in navezanost. Prositi je beračenje. Priporočanje je tudi beračenje. Berač je popolnoma neprimeren za svobodo in duhovno udejstvovanje.

Tako kot rastlino stradate, če ji odvzamete vodo, tako lahko stradate nadležne želje, če dovolite umu, da se s temi željami ne ukvarja. Po neki stvari nimate želje, dokler ne spoznate, kakšna je. Šele ko jo začnete gledati, poslušati ali se je dotikati, se pojavi hrepenenje po njej. Zato je najboljši način za človeka, da ne vzame ali zazna ničesar, kar bi lahko omadeževalo domišljijo. Pozornost boste morali odločno odvrniti stran, zlasti pa domišljijo od celotne zadeve. Sčasoma bodo vse sporne želje odmrle.

Želja v umu je tista, ki je ustvarila to telo. Narava želje je odvisna od kakovosti samskare. Če so to dobre, krepostne samskare, bodo vzniknile dobre želje, če pa so slabe, bodo povzročile slabe želje. Tudi buddhi je karmanusarini (v skladu z naravo karme). S ponavljajočimi se napori ga je treba posebej usposobiti, da razmišlja in deluje v skladu s plemenitimi zapovedmi svetih spisov. Želja postane misel in misel postane dejanje. Slaba želja sproži slabo misel, ki vodi v slabo dejanje. Vedno izvajajte krepostna dejanja - dobrodelnost, tapas, džapa, dama, dhjana in študij svetih spisov. Opustite nišiddha karmo (dejanja, ki jih prepovedujejo šastre). Imejte stalno satsango. To je zelo pomembno. To je edino sredstvo za spreminjanje slabih samskar v umu.

Um s polovično razvito džñāno čuti hude bolečine, ko se odpove vsem željam. Z molitvijo zahteva pomoč višjih duš.

Nasprotna želja, želja po Bogu, močna želja po doseganju Brahmana bo uničila vse druge posvetne želje. S krepostnimi željami zatrite zlobne želje. Nato nadomestite krepostne želje z eno samcato močno željo mumukšutva (želja po osvoboditvi). Na dolgi rok opustite tudi to željo po Bogu. Asubha vasano opustite s subha vasano. Subha vasano opustite s svarupa vasano. Opustite svarupa vasano z nididhjasano. Želje bodo izumrle z rastjo razsodnosti. Ko želje ponehajo, ugasne tudi posamičnost duše.

Brahma čintana bo uničila vse želje. V Brahmanu ni želja. Brahman je v celoti čistost. Ponavljajte OM. Ponavljajte mantro: “Vsa čistost sem.” Vse želje bodo izginile.

Pokončajte misli. Prakticirajte stanje nemisli. Želje lahko uničite. Um, povezan z mislimi o zadovoljevanju strastnih želja, slepo vodi človeka k iskanju čutnih užitkov. Neobvladane misli so korenine vsega zla. Vzvišene misli bodo zlahka uničile nižje, nizke misli. Ne imejte nobenih nizkotnih misli.

UNIČENJE ŽELJA VODI V ATMIČNO BLAŽENOST

Vasanasahita um (um, povezan z željami) je bandha (suženjstvo). Um, osvobojen želja, je mukta (svoboden). Želje so same po sebi bolečina. Neželja je sama po sebi čista atmična blaženost. Zgolj izničenje maje je mokša. Z izničenjem nizkotnih sankalp je izničena tudi avidja. Če prenehajo vsa hrepenenja po vidnem, je takšna odpoved umu sama po sebi uničenje adžñāne ali uma. Samo prizadevanja posameznika rodijo takšno blaženost. Nič se ne more kosati s purušartho (pravim prizadevanjem). Slednja je spremenila usodo Markandeje. Postal je Čirandživi.

Želja je sovražnik miru. Zaradi želja ste postali berač beračev v beraški družbi. Človek brez želja je najbogatejši človek na svetu. Um je tisti, ki naredi človeka bogatega.

Osvobodite se čvrstega ugriza krokodilov želja. V preizkušnjah ne obupajte. Razveselite se. Bodite pokončni kakor lev. S pomočjo čistega uma uničite nečisti um. Spoprijateljite se s satvičnim umom in mirno počivajte v Atmanu.

22. poglavje

RAGA-DVEŠA

Raga-dveša-vijuktaistu višajanindrijais-čaran Atmavasjair-vidhejatma prasadam-adhigaččati - “A obvladani (nižji) jaz, ki med zaznavnimi predmeti se giba s čuti, prostimi navezanosti in odpora, ter pod nadzorom Višjega jaza, Mir zadobi.“ (Gita.II-64).

RAGA-DVEŠA, VZROK SUŽENJSTVA

Raga (privlačnost), dveša (odbojnost) in tatastha vritti (brezbrižnost) so trije pomembni vrittiji uma. Raga in dveša (všečno in nevšečno ali ljubezen in mržnja ali privlačnost in odbojnost) sta dva tokova v umu, ki človeka vežeta na samsarično kolo rojstva in smrti. Raga in dveša sta dve doši ali napaki v umu, ki sta vas pripeljali na ta svet. Raga in dveša sta intrinzična narava bandhe (suženjstva). Lastna narava (svarupa) adžñāne je par raga-dveša. Vsa čustva spadajo v kategorijo raga-dveša. Ta dva tokova sta dharmi (značilnosti) uma in ne duha. Užitek in bolečina, harša in soka, veselje in depresija so posledica raga-dveše. Če slednja izgineta iz uma, bo izginila tudi harša-soka.

SEBIČNA LJUBEZEN IN BOŽANSKA LJUBEZEN

Ko se srečata dve sili enake kakovosti ali moči, nastane tretja sila. Ko se dve osebi enake moči in kakovosti privlačita druga k drugi, med njima nastane tretja sila. To imenujemo ljubezen. To je znanstveni način razlage, kaj je ljubezen. Privlačnost je akaršana-šakti. Odpor je vikaršana-šakti. Ko se vidim v drugem človeku, ko ga vidim kot sebe, ga začnem ljubiti kot sebe. Ko v tebi najdem nekaj, kar imam tudi sam, me naravno vleče k tebi in te začnem ljubiti. To je vedantični način razlage ljubezni. Ljubezen je prelivanje lastne naklonjenosti (prema) drugemu. Ljubezen je Bog. Ljubezen je dveh vrst, in sicer sebična fizična ljubezen in resnična ljubezen, božanska ljubezen, ki je nesebična in trajna. Prva vrsta je ljubezen z navezanostjo. Druga vrsta je ljubezen brez navezanosti. Kdor je pravi aspirant vedantične poti, ki povsod čuti svoj jaz, in pravi bhakta, ki v vsem vidi Narajana, lahko resnično ljubi druge. Ko se manjvredna oseba zaradi svoje sreče ali obstoja obesi na drugo osebo, se pojavi fizična navezanost. Navezanost povzroča suženjsko miselnost in šibko voljo. Navezanost je smrt. Fizična ljubezen je smrt. “Asangasastrena dridhena čhitva” - z mečem nenavezanosti razrežite vse vrste navezanosti. (Gita, XV-3)

RAGA JE ENAKO BOLEČA KAKOR DVEŠA

Raga (privlačnost) v umu je enako nevarna kot dveša (sovraštvo ali odpor). Kadarkoli je prisotna raga, je prisotna tudi dveša. Ne le dveša-vritti (vibracija odpora), temveč tudi vritti rage človeku povzroči bolečino. Če predmet daje užitek, se pojavi raga do njega. Kadar pa pride do vijoge (ločitve) od predmeta, kot v primeru smrti drage žene ali sina, dobite neizmerno bolečino, ki je nepopisna. Recimo, da imate navado, da po hrani jemljete sadje. Sadje vam prinaša užitek. Sadje vam je všeč. Če pa v nekem kraju ne morete dobiti sadja, vas to boli.

Kadarkoli obstajata užitek in raga, obstajata na drugi strani strah in nevarnost. Jeza je le modifikacija želje. Strah in jeza sta dva stara sodelavca užitka in rage. Strah in jeza se skrivata v ragi. Neprestano mučita um.

Strah je skrit v ragi. Če gojite rago do telesa, se pojavi strah pred smrtjo.Če imate rago za denar, obstaja strah pred izgubo denarja, saj je denar sredstvo za pridobivanje predmetov užitka. Če negujete rago do ženske, vedno skrbite za njeno zaščito. Strah je star, intimen prijatelj rage.

RAZLIČNA STANJA RAGA-DVEŠE

Raga-dveša ima štiri avaste, in sicer dagdha (zgorela), tanu (oslabljena ali stanjšana), viččinna (skrita) in udara (popolnoma razširjena). Prvi dve stanji se nanašata na jogija, zadnji dve pa na posvetne ljudi. Pri popolnoma razvitem jogiju vrittiji raga-dveše zgorijo v nirvikalpa samadhiju. So dagdha (kot požgana semena). Pri jogiju, ki vadi, so vtisi raga-dveše šibki. So v finem stanju. Ta dva vrittija obvladuje. Pri tistih, ki so predani užitkom (navadni smrtniki), sta prikriti in popolnoma razširjeni. V stanju viččinna sta prikriti. Kadar žena izkazuje naklonjenost možu, ko deluje raga-dveša, ostaneta njena jeza in sovraštvo zaenkrat prikrita. V trenutku, ko zaradi česar koli z njim ni zadovoljna, se pokaže dveša-vritti. V zadnjem (razširjenem) stanju se samskare raga-dveše ob ugodnem okolju aktivno razbohotijo. Človek s posvetnim mišljenjem je zgolj suženj tokov raga-dveše. Ta dva tokova privlačnosti in odbojnosti ga premetavata sem in tja.

Med spanjem sta ti dve čustvi pri človeku v stanju bidža (obliki semena). Nista uničeni. Brž ko se človek zbudi iz spanja, začneta ponovno delovati.

Pri otrocih se ti dvojčki pojavijo za kratek čas in kmalu izginejo. V tej sekundi se spopadeta, že naslednjo sekundo pa se z veseljem združita. V svojih mislih ne ohranjajo nobenih slabih čustev. Ne razmišljajo tudi o krivicah, ki so jim jih storili drugi. Ne kažejo nobene zamere. Val prihaja in odhaja. Ko otrok odraste, se tokovi z nenehnim ponavljanjem spremenijo v resen problem, saj postanejo trdovratni.

Dvaita se počasi razvija, ko otrok doseže drugo leto. Postavite otroka, starega eno leto, v katerikoli kraj. Tam bo ostal kot kamen. Smejal se bo in gledal enako na vse ljudi brez kakršne koli raga-dveše. Otroka, starega dve leti, prosite, naj se usede. Stal bo. Prosite otroka, naj se približa. Umaknil se bo nazaj na razdaljo. Otroku recite: “Ne pojdi na ulico”; takoj se bo odpravil na ulico. Ker se tedaj v njem razvija dvojnost, bo počel ravno nasprotno.

VZROKI ZA RAGA-DVEŠO

Raga-dveša je posledica anukula-pratikula džñāne. Rago imate za ugodne stvari (anukula) in dvešo za neugodne stvari (pratikula). Ko ta anukula-pratikula džñāna, ki je odvisna od bheda džñāne, izgine, bo izginila tudi raga-dveša.

Raga-dveša je tudi posledica abhimana-ahankare. Takoj ko se abhimana manifestira, se pojavi raga-dveša. Ko se pojmuješ kot mož, se pojavi navezanost (raga) na ženo. Takoj ko se pojmujete kot brahman, se pojavi ljubezen do brahmanov. Če želite izkoreniniti raga-dvešo, se odpovejte abhimani. Če ta abhimana, ki je posledica avidje (nevednosti), izgine, bo izginila tudi raga-dveša.

Nekatere misli se na vas vežejo prek rage, druge pa prek dveše. Ravanov um se je oklepal Šri Rame skozi sovraštvo in strah. Ramo je videl povsod in v vsem skozi nenehno, intenzivno razmišljanje o Rami. Podobno se je Kamsov um oklepal Šri Krišne. Tudi to je oblika bhakti (vaira-bhakti). Kakor koli že, njune misli so bile pri Bogu.

RAGA-DVEŠA TVORI DEJANSKO KARMO

Raga-dveša v umu je resnična karma. To je prvotno dejanje. Ko se um začne gibati ali vibrirati s pomočjo tokov raga-dveše, se pojavi dejanska karma. Resnična karma izvira iz sankalp uma. Dejanja uma so tista, ki se resnično imenujejo karme. Zunanja dejanja se pokažejo pozneje. Želja je tista, ki spravi um v gibanje. Kadar obstaja želja, v umu drug ob drugem obstajata raga in dveša. Želja je gonilna sila. Čustva in impulzi soobstajajo z željo.

Iz avidje izhaja aviveka (nerazlikovanje). Iz aviveke izhajata ahankara in abhimana. Iz abhimane izvira raga-dveša. Iz raga-dveše izhaja karma. Iz

karme nastane telo. Iz telesa izvira trpljenje. To je veriga suženjstva s sedmimi členi. To je veriga bede.

Če ne želite trpljenja, se ne utelešajte. Če ne želite telesa, ne delajte karme. Če nočete delati karme, opustite raga-dvešo. Če nočete opustiti raga-dveše, opustite abhimano. Če se želite odpovedati abhimani, se odpovejte aviveki. Če želite opustiti aviveko, opustite nevednost. O Rama! Če nočeš nevednosti, si pridobi Brahma-džñāno.

To samsaro oziroma svetovni proces vzdržuje kolo s šestimi naperami, in sicer raga, dveša, zasluge, slabosti, užitek in bolečina. Če z doseganjem Brahma-džñāne uničimo osnovni vzrok, prvotno avidjo, bo izginila celotna veriga abhimane, rage, dveše, karmičnega telesa, zaslug in slabosti, užitka in bolečine. En člen visi na drugem. S prihodom džñāne se bodo vsi členi popolnoma pretrgali. Šruti pravi: “Rite džñānanna muktih - osvoboditev prihaja iz spoznanja Brahmana.”

ODSOTNOST RAGA-DVEŠE OMOGOČA SVOBODO

Tisti jogi ali gjani (oz. džñāni), ki je izničil ta dva vrittija raga in dvešo, je najvišji človek v treh svetovih. On je pravi kralj kraljev, cesar cesarjev. Glavna linga ali razpoznavni znak dživanmukte ali osvobojene duše je osvoboditev od raga-dveše. Tudi če gjani ali jogi včasih pokaže sledi jeze, je to abhasamatra (zgolj videz). Tako kot vtis, ki ga s palico naredimo v vodi, kmalu izgine, tako bo tudi jeza v trenutku zginila, čeprav se pokaže pri gjaniju. Posvetnim ljudem je to težko razumeti.

Kdor nima rage, a ima titikšo (moč vzdržljivosti), lahko stori vse. Lahko se giblje, kjerkoli želi. Je tako svoboden kot atmosferski zrak. Njegova sreča, svoboda in mir so brezmejni. Njihov obseg si je težko predstavljati. Svobode in veselja takšnih sanjasijev si ubogi, malomeščanski svetovljani ne morejo predstavljati. Raga in razkošje sta tista, ki sta omadeževala hišne gospodarje.

UNIČENJE RAGA-DVEŠE JE SRŽ DUHOVNE SADHANE

Izpostavil bom bistvo duhovne sadhane. Uničimo napačne modifikacije uma, t.j. raga-dvešo, z vičaro in Brahma-čintano (pravilno razmišljanje in meditacija). Presežite dvandvas (pare nasprotij). Dobili boste večno, neskončno blaženost in mir. Zasijali boste v brahmični slavi. Postali boste Brahman. VI STE BRAHMAN.

Tako kot lahko vročico odstranimo z mantro in ušadho (recitiranjem Božjega imena in zdravil), tako lahko z jogijsko krijo (vajami joge) odstranimo tudi raga-dveša tokove, značilnosti uma. Te je mogoče popolnoma ugasniti z nirvikalpa samadhijem ali asampradžñāta samadhijem.

Med številnimi vrittiji v umu sta raga-dveša in moha zelo globoko zakoreninjena. Izkoreninjenje teh zahteva precejšne in vztrajno prizadevanje. V svoji umski sferi lahko ohranite nadzor nad svojim razumom in natančno določite, kakšno pot boste ubrali, katere točke upoštevali, ali pa tega ne storite in posledično vas zanese in nosi sem ter tja vsaka sapica, vsako čustvo, drobni tokovi raga-dveše.

23. poglavje

UŽITEK IN BOLEČINA

UŽITEK IN BOLEČINA SE NANAŠATA NA UM

Užitek in bolečina sta učinka kreposti in pokvarjenosti. To sta dve vrsti čustev, ki se nanašata samo na um. Samo um je tisti, ki si prikliče užitke in bolečine ter jih uživa zaradi svoje pretirane nagnjenosti k predmetom. Um se med bolečino krči, med užitkom pa širi.

Ahankara ustvari telo. Prana opravlja vse vrste češt (prizadevanj). Um doživlja užitek in bolečino. Če dejanja izvajate s pomočjo brezmadežnega uma (z akartri bhavo in niškama bhavo), vaše telo ne bo vezano na sadove teh.

Zunaj so le dejstva, vibracije ali pojavi. Prakriti je slepa. Prakriti je povsem brezbrižna. V predmetih ni niti užitka niti bolečine. Vse to je zgolj mentalna stvaritev, mentalno zaznavanje, mentalno žongliranje. Le mentalni odnos ali določena vrsta mentalnega vedenja do predmetov je tisto, kar prinaša veselje ali žalost, užitek in bolečino. Maja ima svoj trdni sedež v domišljiji uma.

Vse bolečine niso enako občutene.Ko spite, ni bolečine. Bolečine se pojavijo šele, ko je um spojen s telesom. Bolečine povzroča poistovetenje z umom in telesom, abhimana zaradi avidje.

Kadar je um močno navezan na karkoli, ne zaznava bolečine, tudi če telo čaka uničenje. Ko je um popolnoma zatopljen v kakršen koli predmet, kdo drug sploh še ostane kot opazovalec in ubežnik pred dejanji telesa?

Ko na površino vode kanete eno kapljico olja, se ta razširi po vsej površini vode in jo naredi mastno. Tako tudi drobna bolečina razkošnemu človeku pokvari vse njegove užitke in povzroči, da so vsi predmeti videti zelo boleči. Kadar se nahajate v hudi agoniji, vam skodelica kave, mleka ali čaja ne nudi nobenega užitka. Kadar ste v hudi agoniji, se vam ves svet, ki se vam je zdel poln blaženosti, ko ste bili zdravi, zdi precej siten. Svet izgubi vse svoje čare, ko ste hudo bolni.

Če pesimist spremeni svojo miselno naravnanost, se mu bo svet zdel poln anande.

Um vedno dirja za užitki, ker je rojen iz anande Brahmana. Radi imate mango, ker vam nudi užitek. Od vseh stvari najbolj ljubite prav svoj lastni jaz. Ta ljubezen do samega sebe namiguje, da mora biti ananda oz. blaženost dejanska narava Jaza.

ZA ATMANA NI UŽITKA IN BOLEČINE

Osvobojenost od telesa in uma je resnična narava Jaza oz. Atmana in posledično, zaradi odsotnosti vrline in hibe, je toliko manj možnosti, da bi ti vplivali na Atmana, zato se užitek in bolečina ne dotakneta Atmana. Atman je asanga, anaasakta, nirlipta (nevezan). Je sakši obeh modifikacij, užitka in bolečine, ki se pojavljata v umu. Um uživa. Um trpi. Atman je tiha priča. Z užitkom in bolečino nima ničesar opraviti.

ČUTNI UŽITEK JE LE UMSKA PREVARA

Užitek in bolečina, lepota in grdost so lažna domišljija uma. Um je lažni proizvod iluzije. Zato morajo biti tudi predstave v umu lažne. Vse so mrigatrišna (kot privid v puščavi). Kar je za vas lepo, je za drugega grdo. Lepota in grdota sta relativna pojma. Lepota je le miselni pojem. Je le mentalna projekcija. Edino civiliziran človek se veliko ozira na simetrijo oblike, dobre lastnosti, graciozno hojo, eleganco obnašanja, graciozno obliko itd. Afriški črnec nima pojma o vseh teh stvareh. Resnična lepota je samo v Sebi. Užitek in lepota tičita v umu in ne v predmetih. Mango ni sladek; sladka je zamisel o njem. Vse to je vritti. Vse to je mentalna utvara, mentalna predstava, mentalna kreacija oz. mentalni srišti. Uničite vritti; lepota izgine. Mož razširi svojo predstavo o lepoti na svojo grdo ženo in s strastjo ugotovi, da je njegova žena zelo lepa. Shakespeare je to upravičeno izrazil v delu Sen kresne noči: “Amor je naslikan kot slepec. Helenino lepoto najde na egipčanski dekli.”

Užitek, ki izhaja iz zunanjih predmetov, je minljiv, prehoden in kratkotrajen. Je zgolj živčni dražljaj in duševna prevara. Dživa se združi z umom in vrittijem ter uživa v čutnih predmetih (višaja). Stvar, ki vam daje užitek, vam daje tudi bolečino. “Je hi samsparšadža bhoga duhkhajonaja eva te - Vse radosti, rojene iz dotika, so zgolj izviri žalosti.” Telo je prebivališče nesreče in bolezni. Pridobivanju in varna hramba bogastva prinaša obilo težav. Žalost izvira iz vsake veze. Ženske so večni vir nadlog. Žalostno! Ljudje imajo raje to pot trpljenja kot pot duhovnega uživanja.

Uživanje posvetnih predmetov ne prinaša pravega, trajnega zadovoljstva. Vendar ljudje brezglavo hitijo k predmetom, čeprav vedo, da so iluzorni in da je svet poln bede. To je maja. Ko se človek zateče k Atmanu, šele tedaj nastopi nitja-tripti (večno zadovoljstvo); ker je Atman paripurna (vseobsegajoč), tam dobiš vse. Je samozadosten. Z uresničitvijo Atmana so izpolnjene vse želje.

Nekateri pravijo, da so otroci zelo srečni. To je napačno. Postanejo le razposajeni. Pa tudi resno se odzivajo. Nimajo uravnoteženega uma. Več ur jokajo za prazen nič. Zgolj človek z uravnoteženim umom je lahko resnično srečen.

UŽITEK IZHAJA IZ VRITTI-LAJE: NE IZ ČUTNIH PREDMETOV

V resnici ni užitka v predmetih. Atman daje umu spodbudo in ga spravlja v gibanje. Vritti oziroma miselni val nastane v umu zaradi sile vasane. Um je vznemirjen in teče proti določenemu predmetu. Vznemirjenost se ne umiri, dokler um ne doseže želenega predmeta. Neprestano bo mislil na predmet. Načrtoval bo različne metode za dosego želenega predmeta. Vedno bo nemiren, vselej privzemajoč obliko predmeta. Takoj ko je predmet dosežen in v njem uživamo, se določen vritti, ki je povzročal vznemirjenje v umu, razpusti. Nastane vritti-laja. Ko se zgodi vritti-laja, zadobite mir in anando edinole od svarupe ali Atmana znotraj in ne od zunanjega predmeta. Nevedne osebe svoje užitke pripisujejo zunanjim predmetom. To je resna napaka.

V nobenem od predmetov sveta ni sreče. Čista nevednost je misliti, da nam čutni predmeti ali um prinašajo kakršno koli zadovoljstvo. Kadarkoli začutimo, da so naše želje zadovoljene, opazimo, da se um pomakne k srcu, k Atmanu. Pri užitku gre za vadbo uma. Saj se ta razširi, se obrne navznoter in se premakne v svoj prvotni dom, od koder izvira, k Atmanu, ter uživa v Atma-sukhi (blaženosti samega Sebe).

RESNIČNA SREČA SE SKRIVA V NOTRANJOSTI

O posvetni bedaki, zakaj zaman iščete svojo srečo zunaj, v predmetih, denarju, ženskah, nazivih, časteh in slavi, ki so lažni, ničvredni in podobni kravjemu gnoju? Tam ni možno ujeti svoje sreče. Ste popolnoma zavedeni. Iščite v srcu, subjektivno v Atmanu, v viru in vrelcu vse sreče.

Resnična sreča je v tebi. Je v Atmanu. Je subjektivna. Je v sattva guni in onkraj sattve. Pojavi se, ko je um zbran. Kadar se indrije umaknejo od zunanjih predmetov, kadar je um osredotočen (ekagra), ko nastopita vasana-kšaja (izničenje vasan) in manonasa (izničenje uma), ko postanete brez želja in misli, vzide Atmična blaženost; vas spreleti duhovna ananda.

NAVEZANOST IN UŽITEK

Um je vzrok navezanosti na zavajajoče predmete. Um je tisti, ki je zarodek vseh karm. Vsak dan vznemirja to naše telo, da bi delalo in si zagotovilo različne prijetne predmete za uživanje.

Um si vedno želi nekaj početi, in ko se naveže na predmete, ki jih ceni, je navdušen in srečen. Igra kart nima ničesar v sebi, vendar pa navezanost in pozornost ustvarjata užitek.

Privlačnost lahko obstaja brez navezanosti. Privlači vas lahko lep zeljni cvet ali mlada dama. Vendar ni nujno, da ste navezani bodisi na cvet bodisi na damo. Navezanost pride po posedovanju in uživanju.

Navezanost, ljubezen in ananda (blaženost) - vse to gre skupaj. Navezani ste na ženo in otroke; ljubite jih tudi zato, ker vam dajejo anando. Ker je ta svet utvara in ker se zaradi bhranti (iluzije) bolečina kaže kot užitek, morate neusmiljeno prekiniti vse posvetne navezanosti ter svojo ljubezen in navezanost usmeriti k Resničnosti, Brahmanu, adhišthani (podlagi ali osnovi), ki leži v ozadju uma in vseh predmetov ter je sakši (priča) vseh dejavnosti, ki se odvijajo v buddhiju.

Težko je preusmeriti um, ki je že v otroštvu zapadel v škodljivo navado hlepenja po zunanjem užitku, in pri tem bo vztrajal, dokler mu ne daste nečesa boljšega, s čimer bi se lahko zabaval, večjo obliko užitka za doživljanje.

VRSTE IN STOPNJE UŽITKOV

Intelektualni užitek je veliko boljši od čutnega užitka. Ananda iz meditacije je veliko boljša od intelektualnega užitka. Duhovna blaženost ali atmična blaženost iz samouresničenja je neskončna, neizmerna in brezmejna. Je anandaghana (trdna masa blaženosti).

ZLATA SREDINA

Vzdržujte um v stanju zmernosti, torej radostni zlati sredini. Nikoli mu ne dovolite, da bi pretiraval. Ljudje umrejo od šoka zaradi skrajne depresije kot tudi zaradi skrajne radosti. Ne dovolite, da bi se v umu pojavila uddharša. Torej pretirano veselje. Um vedno zaide v skrajnosti - bodisi v skrajno depresijo bodisi v skrajno veselje. Skrajnosti se srečujejo. Skrajnosti povzročijo reakcijo. Pretirano vesel um ne more biti nikoli umirjen. Naj bo um vesel, vendar umirjen.

Bodite vedno radostni. Krohotajte se in se nasmihajte. Kako lahko otožen in otopel um razmišlja o Bogu? Poskušajte biti vedno srečni. Sreča je vaša narava. To se imenuje anavasada (radostnost). Ta duh radostnosti morajo gojiti vsi aspiranti.

Študirajte duhovne knjige. Neprestano imejte satsango. Vsak dan 21.600-krat občuteno ponovite OM. To vam bo vzelo tri ure. Meditirajte o Atmanu ali Krišni. Uresničite Brahmana. Le to vas bo osvobodilo vseh posvetnih tegob ter vam zagotovilo večni mir, znanje in blaženost.

Z rastjo uma se povečujejo bolečine, z njegovim izginotjem pa bo nastopila velika blaženost. Ko boš zavladal svojemu umu, se osvobodi iz sveta zaznav, da boš privzel naravo znanja. Čeprav te obkrožajo neprijetni ali boleči predmeti, ki bi lahko porušili tvoje ravnovesje uma, ostani negiben kot skala in vse stvari sprejemaj z mirnostjo. Končna svežina radosti in smeh, ki ji sledi, je blaženost, ki izhaja iz zlitja uma z brezmadežnim Brahmanom.

24. poglavje

VIVEKA

KAJ JE VIVEKA?

Ko se boste popolnoma zavedali razsežnosti človeškega trpljenja v tem bednem, relativnem svetu, boste seveda začeli razlikovati med resničnim in neresničnim. Brahman je resničen, džagat pa neresničen. To je viveka. Potem se bo razvila iskrena vera oz. šraddha. Potem se bo pojavilo stremljenje ali goreče hrepenenje po uresničitvi Boga. Potem se boste morali nenehno spominjati Resnice. Potem boste morali nenehno zatrjevati: “Aham Brahmasmi - Jaz sem Brahman.” Z nenehno prakso bodo nama, rupa in sankalpa izginili in spoznali boste Brahmana. To je vedantična sadhana. Razločevanje, iskrenost, prizadevanje, nenehno spominjanje Resnice, zatrjevanje in nato spoznanje so različne stopnje ali sredstva za uresničitev Brahmana.

PRIPOMOČKI ZA VIVEKO

Viveka ali moč razločevanja se prebudi le z nenehno satsango in šravano (poslušanjem šrutijev). Tisti, ki so v prejšnjih rojstvih opravili nešteto krepostnih karm, bodo imeli srečo, da bodo po Božji milosti deležni satsange pri mahatmah, sadhujih, bhaktah, jogijih, gjanijih in sanjasijih.

KORISTI VIVEKE

Um si želi ponavljanja užitka, v katerem je enkrat užival. V umu se pojavi spomin na užitek. Spomin spodbudi domišljijo in razmišljanje. Tako se pojavi navezanost. S ponavljanjem se oblikuje navada. Navada povzroči močno trišno. Um nato izvaja svojo tiranijo nad ubogimi, nemočnimi posvetneži šibke volje. Takoj ko se pojavi razločevanje, moč uma oslabi. Um se poskuša umakniti, se vrniti po svojih stopinjah v svoj prvotni dom - srce. Razsodnost nizvleče jegove strupene kaveljčke. Ob navzoči razsodnosti ne more storiti ničesar. Vržen je s prestola. Volja postane vse močnejša, ko se prebudi razsodnosti. Hvala viveki, ki nam omogoča, da se rešimo iz te bedne samsare.

25. poglavje

VAIRAGJA IN TJAGA

KAJ JE VAIRAGJA?

Če um nenehno misli na čaj in če ga boli, ker ga ne dobi, pravimo, da imaš āšakti (navezanost) na čaj. Ta āšakti vodi v suženjstvo. Praksa vairagje (brezstrasnosti) zahteva, da se odrečete tej āšakti za čaj. Zgolj opustitev pitja čaja ne predstavlja bistva vairagje.

Preučite vairagja-prakarano v Joga Vasišthi. Tako boste celovito razumeli pravo naravo vairagje. Podan je čist opis dejanskega brezstrastnega umskega stanja Šri Rame. Okusne jedi, osvežilne pijače, ljubeči oče in mati, brat, dragi prijatelji, diamanti, biseri, cvetje, sandale, okraski, mehke postelje, vrtovi zanj niso imeli nobene privlačnosti. Nasprotno, že sam pogled nanje mu je povzročal močno bolečino.

V vairagji je brahmačarja antargata (skrita). Vairagja vključuje celibat v mislih, besedah in dejanjih.

DVE VRSTI VAIRAGJE

Vairagja (brezstrastnost, brezbrižnost, nenavezanost) je dveh vrst, in sicer: (i) karana vairagja (vairagja zaradi nekaterih tegob) in (ii) viveka-purvaka vairagja (vairagja zaradi razlikovanja med resničnim in neresničnim). Um človeka, ki goji prvo vrsto vairagje, preprosto čaka na priložnost, da dobi nazaj stvari, katerim se je odpovedal. Takoj ko se ponudi prva priložnost, človek pade in se vrne v svoje prejšnje stanje. Iz maščevalnosti in s podvojeno močjo iz reakcije višaja v njem povzroči opustošenje. Drugi človek, ki se je predmetom odpovedal zaradi viveke, zaradi iluzorne narave predmetov, pa bo duhovno napredoval. Ne bo doživel padca.

KAKO VZIDE VAIRAGJA

Upoštevajte, kako se vairagja pojavi v umu. Minljiva in pokvarljiva narava vseh stvari ustvarja v vseh umih nekakšen odpor in sorazmerno z globino in subtilnostjo narave ta reakcija sveta bolj ali manj močno deluje na um vsakega posameznika. V umu se pojavi neustavljiv občutek, namreč, da končnost nikoli ne more zadovoljiti Neskončnosti v nas, da spremenljivo in minljivo ne more zadovoljiti naše nespremenljive in nesmrtne narave.

Kadar na vas ideja bogatega življenja ne naredi vtisa, vas bogat življenjski slog ne more pritegniti. Ko imate vtis, da meso in vino sploh nista užitek, vas ne moreta zapeljati. V tem primeru, četudi nimate vina, mesa ali razkošja, v sebi sploh ne boste trpeli. Zakaj vas privlači mlada, lepa ženska? Ker zaradi svoje nevednosti zaman mislite, da boste skoznjo deležni užitkov. Če ste razvili viveko, vas bo slednja takoj opozorila, da vas čaka le obupna bolečina. Nakar se bo um umaknil oz. Povlekel od objekta, ženske.

SADHANA BREZ VAIRAGJE GRE V NIČ

Ko se v umu pojavi vairagja, odpre vrata Božanski modrosti. Iz nezadovoljstva (s čutnimi predmeti in posvetnimi čutnimi užitki) izhaja stremljenje. Iz stremljenja pride abstrakcija. Iz abstrakcije pride koncentracija uma. Iz koncentracije uma izhaja meditacija ali kontemplacija. Iz kontemplacije nastane samadhi ali samouresničitev. Brez nezadovoljstva ali vairagje ni nič mogoče.

Podobno kakor kultiviranje na kamnitih tleh ali slani zemlji postane popolnoma brezplodno, tako tudi jogijska vadba in Atma-vičara (poizvedovanje o Duši), ki se izvajata brez vairagje (brezstrasnosti in brezbrižnosti do čutnih užitkov) postane brezplodna. Tako kot voda, ki izteče v mišje luknje, namesto da bi stekla v prave kanale na kmetijskih poljih, postane potrata in ne omogoča rasti rastlin, žit itd., tako tudi prizadevanja aspiranta postanejo potratna, če nima vrline vairagje. Ne doseže duhovnega napredka.

ZA MOKŠO JE POTREBNA INTENZIVNA VAIRAGJA

Skozi celotno sadhano mora biti v mislih aspirantov vairagja ves čas intenzivna (tivra). Zgolj mentalna privrženost ne bo zadostovala za uspeh v jogi. Obstajati mora intenzivno hrepenenje po osvoboditvi, visoka stopnja vairagje in sposobnost za sadhano (duhovno prakso). Šele tedaj boste deležni nirvikalpa samadhija in mokše. Redki, kakor denimo kralj Džanaka in Prahlada, imajo tivra vairagjo (intenzivno brezstrastnost). Za hitro uresničenje je potrebna tovrstna vairagja. Z otopelo vrsto vairagje je zelo težko prečkati ocean samsare. Krokodil čutnega hlepenja (trišna) po čutnih užitkih in čutnih predmetih bo aspirante zagrabil za grlo, jih nasilno odvlekel ter utopil na pol poti.

SOVRAŽNIKI VAIRAGJE

Prekletstvo naklonjenosti

Utvara izvira iz naklonjenosti. Običajno opažamo, da je človek prizadet, če mačka požre njegovo domačo kokoš; kadar pa se ga naklonjenost ne dotakne, na primer če mačka poje vrabca ali miško, ne izrazi nobene žalosti. Zato morate izkoreniniti naklonjenost, ki je vzrok prazne navezanosti. Telo ustvarja številne kalčke, ki si jih ljudje prizadevajo odstraniti; eni vrsti pa dajo ime “otroci”, zaradi katerih zapravljajo svoja življenja. Takšna je zabloda sveta.

V ozadju naklonjenosti in ljubezni sta žalost in bolečina. Naklonjenost je pomešana z žalostjo. V ozadju užitka je bolečina. Bolečina je pomešana z užitkom. Človek v imenu ljubezni seje strupeno seme žalosti, iz katerega hitro poženejo poganjki naklonjenosti, ki vsebujejo kakor strela nevaren ogenj; iz teh poganjkov pa rastejo drevesa žalosti z neštetimi vejami, ki, goreče ko kup pokrite slame, počasi požirajo telo.

Vozli naklonjenosti se krepijo z dolgotrajnim vdajanjem. Naklonjenost preplete svoji niti prek človeških src. Glavno sredstvo, kako se znebiti naklonjenosti, je razmišljanje, da je to minljiv obstoj. Koliko milijonov staršev, žena, otrok, stricev in dedkov je na tem širnem svetu že umrlo. Družbo prijateljev bi morali šteti za trenutni blisk in, pogosto misleč o tem, uživati blagostanje.

Upanje in pričakovanje

Upanje in pričakovanje sta nasprotje vairagje in tjage. Prinašata debelenje uma. Biti popolnoma brez upanja je za filozofa zelo visoko stanje. Za posvetne ljudi pa je to zelo slabo stanje. Ti vedno s prezirom govorijo: “On je brezupen človek.” Posvetneži in filozofi se gibljejo proti diametralno nasprotnim polom.

KAKO RAZVITI VAIRAGJO

Tisti, ki ne razvijejo neboleče vairagje, ki je lastna samemu sebi, in to z veliko blaženostjo in srečo, so v najboljšem primeru le zajedavci v človeških oblikah. Ko čebela ugotovi, da so njene noge obtičale v medu, si počasi večkrat oblizne noge in nato z veseljem odleti. Tako se tudi ti z vairagjo in meditacijo iztrgaj iz misli, ki se zaradi rage in mohe lepijo in oklepajo tega telesa in sladkih-otročičev, ter odleti iz te kletke mesa in kosti k Izvoru, Brahmanu oz. Absolutu.

Nekatere otroke je zelo težko odvaditi. Prsi sesajo tudi, ko so stari tri ali štiri leta. Mati na bradavičke nanese nekaj nimove paste. Otrok se hitro odstavi. Kljub temu boste morali dobiti zdravilo nimove paste za um, da ga boste odvadili od čutnih predmetov. Sedite v samotni sobi. Pomislite na tegobe tega zemeljskega življenja, njegove skrbi, skrbi, tesnobo, lakoto, žejo, grehe, skušnjave, strasti, boje, strahove, nečimrnost, bolezni, smrt, starost, žalost, žalovanje, stisko, izgubo, neuspehe, razočaranja, sovražnost, pike škorpijona, komarje itd. Tako morate razmišljati vsak dan.

Neprestano se spominjajte različnih vrst bolečin, povezanih s tem zemeljskim življenjem. Moha bo izginila, če boste vsak dan večkrat ponovili naslednjo vrstico iz XIII. poglavja Gite: "Džanma-mritju-džara-vjadhi-duhkha-doša-anudaršanam - Vpogled v bolečino in zlo rojstva, starost in bolezen."

Vedno poskrbite, da bo um jasno razumel, da je na tem svetu le bolečina. Pogosto razmišljajte o nestabilnosti tega sveta. To je prva sadhana za aspirante. Tako lahko razvijejo vairagjo. Um se bo odvadil od predmetov. Privlačnost do čutnih predmetov bo postopoma izginila.

ODREKANJE PRINAŠA MOKŠO

Izogibajte se zemeljskim predmetom, kakor da so ogenj, strup ali drobovina. Odpovejte se vsem željam in hrepenenju. Prav to je mokša (svoboda). Odrekanje željam povzroči izničenje uma. Izničenje uma povzroči uničenje maje, saj je um sam po sebi maja. Slednja se nahaja v domišljiji uma. Kako zvita je! Razsodnež dobro pozna njene trike. Strašno se boji človeka odrekanja in Atmavičare. Priklanja se mu s sklenjenimi rokami.

KAJ JE PRAVO ODREKANJE?

Um je vse v vsem in oblast nad njim vodi v odpoved vsemu. Čitta-tjaga sama po sebi predstavlja odpoved vsemu. Resnična odpoved je v odpovedi umu. Zajema odrekanje vsem željam in egoizmu ter neobstoju sveta. S tako temeljno odpovedjo se boste lahko osvobodili vseh bolečin. S tem se bo v življenje vrnila nesmrtnost ali uživanje neskončnega užitka obstoja brez ega, utemeljena na enosti vseh v Brahmanu.

SANJASA - DUŠEVNO STANJE

Sanjasa je zgolj mentalno stanje. Je gerua ali obarvanost srca in ne zgolj tkanine. Pravi sanjasi je tisti, ki je prost strasti in egoizma ter ima vse satvične lastnosti, čeprav na svetu živi z družino. Čudala je bila kraljica-jogini-sanjasini, čeprav je vladala kraljestvu. Tisti sanjasi, ki živi v gozdu, a je poln strasti, je slabši od družinskega gospodarja in posvetovno usmerjenega bedaka. Sikhidhvadža je bil posvetni človek, čeprav je zelo veliko let živel v gozdu gol.

Pravo odrekanje je odpoved vsem strastem, željam, egoizmu in vasani. Če imaš brezmadežen um, prost navezanosti, egoizma in strasti, si sanjasi, ne glede na to, ali živiš v gozdu ali sredi mestnega vrveža, ali nosiš belo tkanino ali oranžno obleko, ali si briješ glavo ali si pustiš dolg čop las.

Obrijte si um. Nekdo je vprašal Guruja Nanaka: "O svetnik, zakaj si nisi obril glave? Ti si sanjasi." Guru Nanak je odgovoril: "Moj dragi, obril sem si um." Pravzaprav je treba um na čisto obriti. Britje uma pomeni, da se znebimo vseh vrst navezanosti, strasti, egoizma, mohe (zablode), poželenja, pohlepa, jeze itd. To je pravo britje. Zunanje britje glave nima nobenega pomena, dokler obstaja notranje hrepenenje, trišna.

Mnogi niso razumeli, kaj je pravo odrekanje. Odrekanje fizičnim predmetom sploh ni odrekanje. Prava tjaga (odpoved) je v odpovedi egoizmu (ahankara). Če se lahko odpoveste tej ahankari, ste se odpovedali vsemu drugemu na svetu. Če se odpoveste subtilni ahankari, samodejno izgine dehadhjasa (identifikacija s telesom).

Vedanta ne želi, da bi se odrekli svetu. Želi, da spremenite svoj mentalni odnos in se odrečete tej lažni, iluzorni jaz-nosti (ahamta) in moj-nosti (mamata). Krotilec kač odstrani le dva kobrina strupnika. Kača ostane ista. Sikne, dvigne kapuco in pokaže zobe. Pravzaprav počne vse, kar je počela prej. Krotilec je spremenil svoj mentalni odnos do kače. Zdaj ima občutek, da kača nima strupnikov. Podobno morate odstraniti dva strupnika uma, in sicer edinole ahamto in mamato. Nakar umu lahko dovolite, da gre, kamorkoli želi. Potem boste vedno samo v samadhiju.

Odreči se morate tudi tjagabhimani. Slednja je zelo globoko zakoreninjena. Odreči se moraš ideji, “jaz sem se odrekel vsemu”. “Jaz sem velik tjagi,” - ta abhimana sadhujev je večje zlo kakor abhimana družinskega očeta, češ, “jaz sem gospodar; jaz sem brahman itd.”

26. poglavje

NADZOR NAD INDRIJAMI

INDRIJE, PODALJŠEK UMA

Indrije so objektivizirane želje. Želja videti je oko. Želja slišati je uho. Indrije (čuti) imajo dve stanji, statično in dinamično. Kadar se želja pojavi, se indrije spravijo v gibanje. To je dinamično stanje. Takoj ko je želja zadovoljena, se indrije skozi tripti (zadovoljstvo) skrčijo. To je statično ali pasivno stanje.

Um in indrije so eno. Indrije so podaljšek uma. Morje se polni s pomočjo rek; morje ne more obstajati brez rek. Na podoben način indrije hranijo um, saj brez njih ne more obstajati. Če ste obvladali indrije, ste že obvladali um. Indrija je drugo ime za um.

Um je skupek indrij. Je močnejši od njih. Um je konsolidirana indrija, ta pa je um v izraženi obliki. Tako kot minister uboga kralja, tako tudi pet džñāna-indrij deluje v skladu z ukazom uma. Indrije predstavljajo zaledne vode. Želja v umu, da bi jedel, se je manifestirala kot jezik, zobje in želodec. Želja v umu, da bi hodil, se je manifestirala kot noge in stopala. Če lahko nadzorujete um, lahko nadzorujete tudi indrije.

Oči lahko samo vidijo, ušesa lahko samo slišijo, jezik lahko samo okuša, koža lahko samo tipa, nos lahko samo voha. Toda um lahko vidi, sliši, okusi, otipa in vonja. Um je skupna sposobnost čutenja. V njem je zlitih pet čutov. Neodvisno od čutov lahko neposredno vidi, sliši, vonja, okusa in otipa. Je skupek petih čutov. Vse čutne sposobnosti se zlivajo v umu. Z jogijsko prakso (jasnovidnost in jasnoslišnost) lahko vidite in slišite neposredno prek uma. To razblinja zahodno psihološko teorijo zaznavanja.

Um je poimenovan šesti čut: “Manah šaštanindri-jani - čuti, od katerih je um šesti” (Gita,XV-7). Pet čutov jo pet džñāna-indrij (organi znanja, čutenja ali zaznavanja).

Ajatana pomeni um (Čhandogja Upanišada, IV-vii), ki je podlaga izkušenj vseh drugih organov. Čuti ne morejo storiti ničesar, če um ni povezan z njimi. Ko ste popolnoma zatopljeni v preučevanje zanimivega časopisa, ne slišite, ko vas prijatelj glasno pokliče. Ne zavedate se, da je ura odbila pet. To je vsakodnevna izkušnja vsakega človeka. Um je bil takrat odsoten. Takrat ni bil povezan s čutom za sluh. Oči so lahko med spanjem ves čas široko odprte. Pa vseeno ničesar ne vidijo, ker uma ni.

SESTRA INDRIJA

Nos in anus sta sestrski indriji. Rojena sta iz iste prithvi-tanmatre, nos iz satvičnega dela, anus iz radžasičnega dela. Ti dve indriji sta najmanj problematični.

Čutilo za voh in vohalni živec vas ne vznemirjata veliko. Zelo preprosto ju je mogoče nadzorovati.

Jezik in genitalije se rodijo iz džala-tanmatra, prva iz satvičnega dela, druga pa iz radžasičnega dela. To sta sestrski indriji. Uživanje hrane krepi reproduktivne indrije.

Oko in stopala so iz agni-tanmatre, oko iz satvične amse (dela), stopala pa iz radžaske amse. To sta sestrski indrije. Oko rado vidi znamenitosti. Njene sestre, noge, pravijo: “Pripravljene smo te odpeljati na zborovanje Kumbha-mele v Allahabad. Bodi pripravljeno.”

Koža in roke so rojene iz vaju-tanmatre, koža iz satvične amse, roke pa iz radžasične amse. Sta sestrska organa. Koža pravi: “Za svoje uživanje želim svilo in druge gladke izdelke.” Njena sestra, roka, pravi: “Čutim s svojimi otipnimi telesi. Priskrbela ti bom fino mehko svilo. Ne boj se, draga sestra.”

Govor in uho sta rojeni iz iste akaša-tanmatre, uho iz satvične amse in govor iz radžasične amse. To sta sestrski indriji. Drug drugemu pomagata pri poslovanju Narave.

V bungalovu boste našli dvoje vrat, ena za vhod, druga za izhod. Tudi naše telo je lep bungalov za Gospoda. Oči in ušesa so tista vrata, ki omogočajo sprejemanje oblik in zvokov. To sta poti čutnega spoznanja (vid in sluh). Upastha indrija (organ za razmnoževanje) in guda (anus, organ za izločanje) sta izhodni vrati. Izločata urin in blato.

JEZIK, KI GA JE NAJTEŽJE NADZOROVATI

Najbolj zoprna in težavna indrija je organ za razmnoževanje. Nato pride na vrsto jezik. Nato pride na vrsto govor. Nato pride na vrsto uho. Nato pride oko. Nadzor nad organom okusa je veliko težji kot nadzor nad spolnimi organi, saj že od rojstva naprej uživate v slastne prehranske izdelke. Poželenje se pokaže tik pred osemnajstim letom. Spolnim užitkom se v posamičnem utelešenju prepuščate le za kratek čas. Vendar pa morate hrano uživati tudi v pozni fazi senilnosti. Obvladovanje jezika pomeni obvladovanje vseh indrij.

V glasbi, kinu in ogledu znamenitosti uživate le skozi človeška rojstva. Mravlje in podgane ne uživajo v kino predstavah. Indrija vida ni tako močna kakor je jezik.

Organ vida služi kot ljubeč tovariš organu okusa. Um je takoj ganjen ob pogledu na rumeno barvo manga. Vidimo čudovit mango in različne jedi, ki so postrežene na mizi. Takoj se stimulirajo gloso-faringealni živci. Pojavita se dober apetit in užitek. Hrana postane bolj okusna. Slepec morda ne bo imel tako dobrega okusa, kot ga ima človek z ostrim vidom.

CILJ SADHANE - PREPREČITI POZUNANJENJE INDRIJ

Trije organi, oko, uho in jezik, eksternalizirajo um in naredijo človeka povsem posvetnega. Oči in ušesa sta kanala čutnega spoznanja oz. vritti-džñāne. Zaprite oči, zaprite ušesa s kroglicami vate ali s kroglicami vate, poškropljenimi z rumenim čebeljim voskom, ali z dvema palcema, s čimer naredite joni-mudro. Zdaj ste uničili dve petini sveta. Ne dovolite, da bi karkoli vstopilo v um skozi ti dve dveri čutnega spoznanja.

Cilj sadhane je ponotranjiti um z introspekcijo, torej antarmukha vrittijem, in spoznati Resnico v sebi. Nadzorujte tri organe: oko, uho in jezik. Potem lahko discipliniramo um in preprečimo, da bi se mentalna energija pretakala navzven. Ti organi so glavni vzroki za to, da je um nemiren. Nadzor nad njimi pomaga pri osredotočanju notranje energije.

Pravi kšatrija je tisti, ki vodi notranjo vojno z umom, ki se z viveko in močjo volje spopada z indrijo, svabhavo, ter popolno nadvlada um. Je pravi kšatrija, ki se bori z množico zlobnih samskar in zlobnih misli, radžasičnih in tamasičnih, s prebujanjem in krepitvijo sattva gune. Pravi kšatrija je ta, čigar šastra je volja in astra viveka, čigar bojno polje je znotraj, čigar opasje je petje pranave in udgite iz Čhandogja upanišade in katerega grb so tri kvalifikacije, in sicer, viveka, vairagja in mumukšutva.

KAKO NADZOROVATI INDRIJE

Obstaja šest načinov obvladovanja indrij: (i) z vičaro, (ii) s silo volje, (iii) s kumbhako (zadrževanje diha pri pranajami), (iv) z damo (brzdanje), (v) s pratjaharo (vzdržnost) ter (vi) z vairagjo in tjago. Popoln nadzor lahko dosežemo le z vičaro.

Dama

Dama je omejevanje indrij. Dama omili indrije. Popolnega nadzora čutov ni mogoče doseči samo z damo. Če so čutila zelo ostra in budna, tudi dobre sadhake naglo odnese um, kakor vihar odnese ladjo v viharnem vremenu (Gita, II-67). S pomočjo uma, z vičaro, jih je mogoče popolnoma nadzorovati.

Ko se sprehajate po MountRoad v Madrasu, vsak čut skuša kar najbolje zadržati svoje predmete uživanja in razvedrila. Indrije se silovito uprejo, če jim teh predmetov ne priskrbite. Jezik vas vleče v kavarno ali hotel de Angelis. Tvak (koža) pravi: "Naj grem v trgovino Bombay Saits in si vzamem kos fine kitajske svile." Uho pravi: "Naj si vzamem gramofon ali harmonij." Nos pravi: "Naj si vzamem steklenico Otto de Rose." Um je njihov spodbujevalec iz ozadja. Med petimi organi znanja se odvija buren notranji boj, saj si vsak od njih prizadeva, da bi mu pripadel levji delež užitka. Vedno uporabljajte viveko, moč razločevanja. Indrije vas mikajo in zavajajo. Indrije so žonglerji. Maja širi svojo moha-džalo s pomočjo uma in indrij. Bodite pozorni. Vadite damo z vairagjo in vasana-tjago. Sreča nastopi z umirjenostjo indrij, z umirjenostjo uma (uparati). Obiščite bazar sladkarij s kupom denarja v roki. 15 minut hodite sem in tja in s pohlepnim pogledom opazujte različne sladkarije. Ne kupite ničesar. Vrnite se domov. Tudi če vam doma ta dan postrežejo s sladkarijami, jih zavrnite. Prehranjujte se z navadno hrano. S tem boste nadzorovali jezik, ki je vzrok vseh težav. Sčasoma boste nadzorovali tudi um. Razvili boste moč volje.

Odpovejte se vsej razkošni hrani in vsem predmetom čutnega uživanja. Prakticirajte strogo pokoro. Tapas razredči indrije in sčasoma pripelje do obvladovanja uma. Če se odpoveste čaju, ste zares obvladali majhen del uma; obvladovanje jezika zares pomeni obvladovanje uma.

Pratjahara

Ko se čuti odrečejo predmetom, zavzamejo obliko umske-snovi. Pritegnjeni so v um. To imenujemo pratjahara oz. abstrakcija. Ko se indrije oz. čuti umaknejo od svojih predmetov, je to indrija-pratjahara. Umska abstrakcija nastopi, ko je um odklopljen od čutov. Pratjahara je splošen, širok izraz, ki vključuje tudi damo. Učinek dame (brzdanja indrij) je pratjahara.

Če lahko po svoji volji zavestno izvajate pratjaharo, zavestno navezovanje in odklapljanje uma na čute in od njih, ste pridobili resnično velik nadzor nad umom. V vsakem trenutku lahko zaustavite navzven delujoče težnje ali sile uma. Pratjahara je odskočna deska za notranje duhovno življenje. Kdor je uspel v pratjahari, lahko ima svoj um osredotočen zelo dolgo. V primeru popolne pratjahare, sta tako dharana (koncentraija) in dhjana (meditacija) samodejno doseženi. Aspirant se mora zelo potruditi, da bi obvladal pratjaharo. Popolna vairagja je nujna za uspeh v pratjahari. To vam lahko uspe po napornem in nenehnem boju, ki traja nekaj let. “Tatah parama vasjatendrijanam - od tod se pojavi vrhunski nadzor nad organi“ (Patandžalijeve Joga Sutre, II-55). Če je pratjahara popolna, so vsi organi pod popolnim nadzorom.

V obdobju sadhane se ne družite veliko; ne govorite veliko; ne hodite veliko; ne jejte veliko; ne spite veliko. Skrbno upoštevajte pet prepovedi. Druženje bo povzročilo motnje v umu, preveč govorjenja bo povzročilo raztresenost uma, veliko hoje bo povzročilo izčrpanost in šibkost. Preveč jedačei povzroča alasjo in tandri (lenobo in zaspanost).

Obvladovanje misli - najbolj zaželeno

Če imate vajeti konj pod nadzorom, lahko varno potujete. Indrije so konji. Če imate čute pod učinkovitim nadzorom, lahko varno potujete po poti mokše. Indrije ne morejo storiti ničesar brez pomoči uma, njihovega gospodarja in poveljnika. Nadzor nad njimi je pravzaprav le nadzor nad umom. Nadziranje misli nas pripelje do nadzora uma skupaj s čuti. To vodi k doseganju neskončne blaženosti in večnega življenja. Obvladovanje misli je nepogrešljivo, je najbolj zaželeno za vsakogar.

SPOMNITE SE SVOJEGA PRVOTNEGA DOMA

O um! Ne uničuj se v družbi čutov in njihovih predmetov. Dovolj. Dovolj. Zdaj se osredotoči na Brahmo-svarupo (lastno naravo). To je tvoj prvotni dom. Resnično srečni dom. Tega se nenehno spominjaj, ko prepevaš OM. S tem vznikneta Brahmakara oziroma akhandakara vritti. Svarupa je tvoj izvirni dom. To moram ponavljati vedno znova, saj vseskozi pozabljate na svojo pravo naravo. Rodili ste se iz svarupe. Zdaj se vrnite v svoj prvotni dom ali rojstni kraj s pomočjo Brahmakara vrittija, ki ga ustvarja nenehna nididhjasana (globoka in stalna meditacija), z mahavakja-anusandhano ali čintano (poizvedovanjem ali razmišljanjem o globokem in resničnem pomenu velikih stavkov Tat Tvam Asi ali Aham Brahmasmi). S tem bo avidja (nevednost) uničena, vi pa se boste osvobodili vseh vrst tegob in bolečin ter dosegli stanje paramanande (najvišje znanje, združeno z neskončno blaženostjo). Ko se pojavi svarupakara vritti, bodo izginile vse tvoje jalove sankalpe. Dosegel boš tako imenovano stanje turija s sahadžanando (svojo lastno blaženo naravo). Takrat, o um, boš rešen rojstva in smrti. Nič več ti ne bo treba znova vstopiti v to umazano hišo fizičnega telesa. Ne boš več oblečen v meso in kosti. Spojil se boš s sat-čit-ananda Brahmanom, ki je tvoj adhištan ali shramba.

27. poglavje

MOUNA IN INTROSPEKCIJA

PRAKSA IN KORISTI MOUNE

Raznoliko govorjenje je zelo slaba navada. Odvrača pozornost uma. Zaradi nje je um vedno bahirmukha (navzven delujoč) in človek postane neduhoven. Enkrat na teden se je treba držati zaobljube molka. Z govorjenjem zapravimo veliko energije.

Vagindrija (organ govora) resno odvrača pozornost uma. Govor je četrta noga uma-Brahmana, saj se um s pomočjo “noge” govora približa zaznačenim predmetom, kot so krava, koza itd. Zato je govor kot stopalo uma. Nos je prav tako “stopalo”, ker se um prek njega približa predmetom vonja. Podobno je tudi oko “stopalo”, uho pa je drugo “stopalo”. To predstavlja štiri noge uma-Brahmana (Čhandogja upanišada).

Ne dovolite, da bi karkoli vzniknilo iz uma skozi vag-indrijo (organ govora). Upoštevajte mouno (zaobljubo molka). To vam bo pomagalo. Molčečnosti sledi velik mir. Energija govora se pretvori v duhovno energijo (odžas). Sankalpe se močno zmanjšajo. Volja postane močnejša. Zdaj ste izločili velik vir motenj. Zdaj boste počivali v miru. Zdaj resno meditirajte o Bogu ali Brahmanu.

Duhovni aspiranti morajo vsak dan nekaj ur prakticirati mouno.

Preden spregovorite, bodite previdni pri izbiri besed. Preden spregovorite, trikrat premislite. Razmislite, kakšen učinek bodo imele besede na čustva drugih. Držite se molčečnosti nekaj let. To je tapas govora.

Ne prepirajte se po nepotrebnem. Prepir povzroča sovražnost, razgrete občutke in zapravljanje energije. Vsak človek ima svoje poglede, svoje mnenje, ideje, občutke, prepričanja in verovanja. Zelo težko je spremeniti stališča drugih. Ne poskušajte prepričati drugih. Ko ste aspirant, ko zbirate dejstva in znanje iz študija svetega izročila, se ne prepirajte z drugimi, dokler vaše misli ne postanejo zrele in trdne.

Domišljija v umu vedno pretirava. Pretiravanje je različica laži. Aspiranti ne smejo pretiravati. Besede naj izgovarjajo z matematično in znanstveno natančnostjo.

Aspiranta prosimo, naj se odpove družbi in upošteva mouno, ker bo zaradi rage pomnožil poznanstva; zaradi dveše pa si bo nakopal nejevoljo drugih, izrekajoč nekatere neprijetne besede. Jezik ima ostrino noža. Besede so podobne puščicam, ranijo čustva drugih. Z upoštevanjem moune in odpovedjo družbi lahko nadzorujemo organ govora in odstranimo rago. Potem se um umiri.

Iz druženja izhaja 15 hib (doša), zato bi moral v obdobju sadhane aspirant po možnosti ostati sam. Doše družbe so: (1) nesporazum, (2) slabo počutje, (3) nezadovoljstvo, (4) raga-dveša, (5) ljubosumje, (6) vampirstvo, (7) navezanost, (8) miselna soudeležba v bolečini drugega človeka, (9) kritiziranje drugih, (10) ne-atmične vsebine, (11) navada klepetanja, (12) bahirmukha vritti, (13) zamisel in samskara dvojnosti, (14) slaba miselnost in šibka volja, (15) prezir. Ljubi malo, a ljubi dolgo.

Ko se zaobljubite molčečnosti, nikar ne zatrjujte od znotraj zelo pogosto: “Ne bom govoril.” To bo možgane nekoliko “pogrelo”, ker se vam bo um želel maščevati. Preprosto se enkrat odločite in nato ostanite tiho. Posvečajte se drugim zadevam. Ne razmišljajte venomer: “Ne bom govoril, ne bom govoril.”

Na začetku, ko se boste lotili moune, pričakujte nekaj težav. Prišlo bo do hudega napavala vrittijev. Pojavile se bodo različne vrste misli, ki vas bodo prisilile, da prekinete tišino. Vse to so le prazne predstave in prevare uma. Bodite čvrsti. Osredotočite vse energije na Boga. Um naj bo popolnoma zaposlen. Želja po pogovoru in družbi bo umrla. Deležni boste miru. Vag-indrija (organ govora) znatno odvrača pozornost uma.

MOUNA UMA

Mouna uma je veliko naprednejša od moune govora. Zgoditi se mora sama od sebe. Mora biti naravna. Vsiljena mouna pomeni nenehen boj z umom. To je napor. Če ste v sožitju z Resnico, bo molčečnost prišla sama od sebe. Šele takrat bo nastopil popoln mir.

Kar si želimo, je naravna mouna in mentalna golota. Telesna golota asketov nima nobenega pomena. To je tamasični tapas bedakov, ki ga šastre in razum ne odobravajo. Pri dživanmukti ali osvobojeni duši golota pride sama od sebe, ko je vsrkan v Brahmana, ko je v saptama džñāna-bhumiki (sedma stopnja spoznanja).

INTROSPEKCIJA - KAJ JE IN KAJ POČNE

Samobitni Brahman je ustvaril um in čute pozunanjenih nagnjenj. Um ima od nekdaj škodljivo navado eksternalizacije. Zaradi tega opazuješ zunanje vesolje in ne notranjega Jaza. Vikšepa-šakti ali maja je tista, ki vas vleče navzven. Že od otroštva vas učijo, da se ozirate na zunanji svet in ne na notranji, psihični svet. Povsem ste izgubili sposobnost introspekcije. Za celovito razumevanje dogajanja v notranji psihični tovarni sta potrebna suddha buddhi (čisti razum) in pretanjen intelekt z močjo introspekcije. Um boste morali obrniti navznoter, nato pa osredotočiti vse pripadajoče moči in jih predočiti umu samemu, da bi ta spoznal svojo naravo in se analiziral. To je radža joga.

Iskreno in zavzeto iščite znotraj sebe. Ne zaupajte umu in čutom, saj so vaši sovražniki. Ženska in bogastvo sta vaša zagrizena sovražnika. To sta dve veliki zlobi.

Pri introspekciji je predmet preučevanja um sam. Del uma preučuje preostali del uma. Višji um preučuje nižji um. Introspekcija je samozaznavanje. Tako kot opazujete delo, ki ga opravlja nosač, del uma opazuje gibanje preostalega dela uma. Če ste eno z umom, če se poistovetiš z umom, ne moreš spoznati svojih napak. Če ste sakši ali tiha priča uma in če izvajate introspekcijo, lahko spoznate svoje različne pomanjkljivosti.

S pozornim opazovanjem lahko odkrijete številne pomanjkljivosti in jih z ustrezno sadhano odpravite. Vstopite v tiho sobo. Vsak dan zjutraj in zvečer za približno petnajst minut vstopite v tišino. Introspekcija. Pozorno opazujte um. Um bo bodisi razmišljal, načrtoval, čustvoval, spoznaval ali želel. S subjektivno introspekcijo boste ugotovili, kaj um v določenem trenutku dejansko počne. Za to prakso morate imeti antarmukha vritti, subjektivni um in pretanjen razum. Buddhi lahko postane pretanjen s študijem filozofskih knjig, satsango, nadzorom indrij (dama) in satvično hrano. Nenehno izgovarjanje svetih imen Boga, kot so Hari, OM, Narajana, Rama, Šiva, očisti um in pomaga, da um postane introspektiven (antarmukha).

KAKO IZVAJATI INTROSPEKCIJO

Sam si najboljši sodnik svojega uma. Introspekcijo izvajaj tako, da živiš v samoti ali se za eno uro umakneš v mirno sobo. Z zaprtimi očmi opazuj dejavnosti uma, mirno sedeč v samotni sobi. Tako boš zelo jasno spoznal svoje napake in slabosti.

Nato moraš začutiti nujo, da jih odpraviš. Zatem bi tvoja svabhava morala privoliti v spremembe. Poznati je treba pravo metodo za odpravljanje napak in ji nenehno slediti. Šele takrat se bo začelo izboljševanje. Nenehno vršenje sadhane je nepogrešljiv pogoj. Izboljšanje moraš opazovati vsake toliko časa, recimo enkrat na teden, štirinajst dni ali mesec. O svojem napredku boš moral voditi zapiske (duhovni dnevnik). Pozorno moraš opazovati, ali napreduješ na duhovni poti, ali capljaš na mestu ali celo nazaduješ, in ali je tvoj um raztresen ali osredotočen. Če je raztresen, moraš z ustreznimi metodami odstraniti moteče vzroke enega za drugim, in sicer z dobro mero potrpežljivosti in čuječnosti. Če ena metoda ne prinese želenih rezultatov, boš moral združiti dve metodi (jogijske metode in vičara).

Zapomni si trojček, in sicer: samoanaliza, samozaupanje, samoodločanje. To ti bo v veliko pomoč pri tvoji duhovni sadhani. Z introspekcijo analiziraj sebe. Ugotovi naravo svojih vrittijev. Ugotovi, katera guna (kvaliteta) v določenem trenutku prevladuje, ali je to satva, radžas ali tamas. Kako dolgo je lahko um popolnoma osredotočen na svojo lakšjo (točko meditacije), bodisi Boga, Brahmana, idejo ali predmet, bodisi notranji ali zunanji? Kako dolgo je lahko um osredotočen na predmet, vrtnico in samo vrtnico, z izključitvijo vseh drugih predmetov, pa naj bo to dve sekundi ali dve minuti ali pet minut ali pol ure? To je samoanaliza. Zanašaj se samo na sebe. Ti sam si svoj lastni odrešenik in rešitelj. Nihče ti ne more dati mokše. Duhovno pot boš moral prehoditi korak za korakom. Knjige in guruji ti lahko pokažejo pot in te vodijo. To je zanašanje nase. Sprejmi močno odločitev: “Uresničil bom Boga. Atma-sakšatkaro ali Brahmanubhavo bom dosegel ta trenutek in ne v negotovi prihodnosti.” To je samoopredelitev.

Posvetneži nimajo časa, da bi vsaj nekaj minut malo premislili o življenjskih problemih, skrivnosti življenja itd. Zjutraj vstanejo. Zaradi rage njihove misli običajno takoj stečejo k specifičnim predmetom uživanja. Njihove mentalne energije stečejo po običajnih kanalih in tirnicah: v misli na telo, misli na prehranjevanje in oblačenje, misli na ženo, otroke, prijatelje in tudi misli na pisarniško delo in posle; in tako se dan konča. Ista rutina se ponavlja dan za dnem, teden za tednom. Leta tečejo in življenje je zapravljeno. To je res zelo žalostno!

Samo tisti, ki z antarmukha vrittijem izvaja manano (razmislek) in introspekcijo, lahko spremeni svojo posvetno naravo. Le v njem se lahko trajno zasidra ideja o Brahmanu.

28. poglavje

ZLI VRITTIJI IN NJIHOVO IZKORENINJENJE

Kama, krodha, lobha, moha, mada, matsarja, darpa (aroganca), dambha (hinavščina), asuja (oblika ljubosumja), iršja (nestrpnost), ahankara, raga (navezanost), dveša (odpor) so nekateri od zlih vrittijev. Človeka vežejo na samsaro (transmigracijo). Um je zvezan z vrvmi ponosa, utvar in želja.

POŽELENJE, MOGOČNA SILA

Kama (poželenje), krodha (jeza), lobha (požrešnost), moha (zabloda), mada (ponos), matsarja (ljubosumje) je šest umskih strasti. Če premagamo poželenje, bodo jeza, lobha itd., ki so pomožno orožje, postali neučinkoviti. Če je ta trdovratni sovražnik, poželenje, uničen, je mogoče njegove privržence ali spremljevalce dokaj zlahka osvojiti. Če je poveljnik ubit, je enostavno ubiti vojake. Če preneha poželenje, ki je vir vseh užitkov, bo prenehala tudi vsa posvetna suženjska odvisnost, ki ima svojo podlago v umu. Kako lahko brez odpovedi poželenju pričakujete, da boste dosegli redki nirvikalpa samadhi ali Brahma ništho?

Poželenje se pojavi pri tistem, ki razvije navezanost posebej na osebo nasprotnega spola. Glavno orožje ljubezni je ženska ali poželenje. Zato ne bi smeli razvijati navezanosti, še posebej do osebe nasprotnega spola.

Ljubezen med možem in ženo je predvsem fizična. Je sebična, minljiva in spremenljiva. Tisti, ki je uresničil Atmana, lahko resnično ljubi vse z iskrenim srcem. Ljubezen med dvema duhovnima iskalcema, ki temelji na psihološki sorodnosti in intelektualni enakosti, je resnična in trajna. Sebičnost je glavna umazanija. Zamegljuje razumevanje. Odstranite jo z nesebičnim služenjem, dobrodelnostjo, preučevanjem vedantične literature in satsango.

Pri džñāniju je spolno hrepenenje popolnoma izkoreninjeno. Pri sadhaku pa ostaja dobro nadzorovano. Pri družinskem človeku, kadar ni pod nadzorom, povzroči opustošenje. V njem obstaja v popolnoma razširjenem stanju. Ne more se mu upreti. Zaradi svoje šibke volje in pomanjkanja trdne odločenosti mu nemočno podleže.

Če limonin sok ali sok tamarinda hranite v zlati skodelici, ni pokvarjen ali okužen. Če ga hranite v medeninasti ali bakreni posodi, se takoj pokvari in postane strupen. Tudi če je v čistem človeškem umu nekaj višaja-vrittijev (čutnih misli), ga ne bodo onesnažile in povzročile vikare (čutne vzburjenosti). Pri osebah z nečistim umom, kadar naletijo na čutne predmete, tovrstne misli v njih povzročijo vznemirjenje.

Spomin na žensko podobo vznemirja duha. Ko tiger enkrat okusi človeško kri, bo nadaljeval z ubijanjem človeških bitij. Postane ljudožerec. Še več, ko je um enkrat okusil spolne užitke, vedno teče za ženskami. Poželenje je mogočna sila. Nosi cvetlični lok, opremljen s petimi puščicami, in sicer mohana (očaranost), stambhana (omamljenost), unmadana (norost), sošana (izčrpavanje) in tapana (vnetje).

V Bhagavad-Giti boste našli omembo, da so čuti, um in buddhi sedeži strasti. Pranamaja koša je drugi sedež. Želja je vseprisotna v telesu. Vsaka celica, vsak atom, vsaka molekula, vsak elektron je napolnjen s strastjo. V oceanu strasti obstajajo osnovni, navzkrižni, vmesni in podmorski tokovi. Vsakega od njih morate popolnoma izničiti.

Pri uničevanju strasti bodite previdni. Zlahka je nadzorovati zavestni um. Zelo težko pa je nadzorovati podzavestni um. Morda ste sanjasi. Lahko ste moralen človek. Opazujte, kako se um obnaša ali ravna v sanjah. Tam začnete krasti. V njih prešuštvujete. Spolni nagoni, ambicije, nizkotne želje so zažrti znotraj vas in globoko zasidrani v podzavesti. Uničite podzavestni um in njegove samskare z vičaro, brahma-bhavano, meditacijo na OM in njegov pomen. Človek, ki je utrjen v mentalni brahmačarji, v sanjah ne more imeti niti ene same misli na zlo. Nikoli ne more imeti slabih sanj. V sanjah nista prisotni vičara ali viveka. V tem tiči razlog, zakaj doživite slabe sanje, čeprav v budnem stanju ostajate čisti z močjo viveke in vičare.

To stanje uma, v katerem v um ne zaide niti ena spolna misel, imenujemo mentalna brahmačarja. To stanje je imel tudi Bhišma. Če niste vzpostavili mentalne brahmačarje, vsaj poskušajte nadzorovati telo, kadar vas vznemirja spolni nagon.

VIR NENEHNE NEVARNOSTI ZA SADHAKE

Prisotnost ali spomin na žensko običajno vzbudi v umu samotarjev, ki so zavrgli ta svet in se posvetili duhovnim vajam, nečastne ideje in jih tako prikrajša za sadove njihove strogosti. Zelo težko je doumeti prisotnost subtilnega poželenja v glavah drugih, zlasti pri duhovnih praktikantih, čeprav nam pogled, ton, geste, hoja, vedenje, itd. lahko to nakažejo.

PRIMER DŽAJMINIJA

Nekoč je Šri Vedavjasa ob prisotnosti svojih učencev vodil pouk vedante. Med predavanjem je omenil, da bi morali biti mladi brahmačariji zelo previdni in se ne bi smeli družiti z mladenkami ter da lahko ob vsej svoji budnosti in previdnosti postanejo žrtev, saj je poželenje zelo močno. Eden od njegovih učencev, Džajmini, kasnejši avtor filozofskega sistema Purva-mimamsa, je bil nekoliko predrzen. Rekel je: "Guruji Maharadž! Tvoja izjava je napačna. Nobena ženska me ne more pritegniti. Jaz sem uveljavljen v brahmačarji.” Vjasa je odvrnil: “Džajmini, to boš kmalu spoznal. Odhajam v Varanasi. Vrnil se bom v treh mesecih. Bodi previden. Ne napihuj se s ponosom. Šri Vjasa je s svojimi jogijskimi močmi prevzel podobo lepega mladega dekleta s prodornimi očmi in zelo očarljivim obrazom, lepo oblečene v tanko svileno oblačilo. Gospodična je ob sončnem zahodu stala pod drevesom. Oblaki so se zbirali skupaj. Začelo je deževati. Po naključju se je Džajmini sprehajal poleg drevesa. Zagledal je dekle, ki se mu je zasmililo in jo nagovoril: “Gospodična, lahko prideš in ostaneš v mojem ašramu. Dal ti bom zatočišče.” Gospodična ga je vprašala: “Ali živiš sam? Ali tam živi kakšna ženska? Džajmini je odgovoril: “Sam sem. Vendar sem popoln brahmačari. Nobeno poželenje ne more vplivati name. Sem prost vseh vrst vikare. Lahko ostaneš tam.” Gospodična je ugovarjala: “Za mlado devico ni primerno, da ponoči ostane sama z brahmačarijem.” Džajmini je rekel: "O dekle, ne boj se. Obljubljam ti svojo popolno brahmačarjo.” Nato se je strinjala in ponoči ostala v njegovem ašramu. Džajmini je spal zunaj, damica pa je spala v sobi. Ponoči je Džajmini začutil poželjiv vpliv v svojem umu. V njem se je pojavila rahla spolna želja. Na začetku je bil popolnoma čist. Potrkal je na vrata in rekel: "Gospodična, zunaj piha veter. Ne morem prenašati mrzlega piša. Želim spati notri.” Odprla je vrata. Džaimini je spal v notranjosti. Spet je spolno hrepenenje postalo nekoliko bolj intenzivno in ostro, saj je bil zelo blizu dame in je slišal zvončlanje njenih zapestnic. Nato se je dvignil in jo začel objemati. Naenkrat je Šri Vjasa prevzel svojo prvotno podobo z dolgo brado in rekel: "O, moj dragi Džajmini, kako je zdaj z močjo tvoje brahmačarje? Ali si zdaj utrjen v svojem popolnem celibatu? Kaj si že rekel, ko sem ti predaval o tej temi? Džajmini je popolnoma osramočen spustil glavo in rekel: “Guru-dži, Motim se. Prosim, oprostite mi.”

Tudi Jezusa je skušal satan. Buda se je moral hudo boriti z Maro (poželenjem), tik preden je dosegel nirvano ali budovstvo.

PAZITE SE MAJE - OPOZORILO ASPIRANTOM

Zato, o dragi aspiranti, boste morali biti zelo, zelo previdni. V obdobju sadhane se izogibajte ženski družbi. Nikoli se ne smete družiti z mladimi damami, ne glede na to, kako močni ste. Maja deluje prek podtalnih tokov tako prikrito, da se morda ne boste zavedali svojega dejanskega propada.

Um naj bo popolnoma zaposlen z duhovnimi prizadevanji. Držite se čim dlje od vsega, kar bi vzbujalo vaše strasti. Le tako boste varni.

Ne živite z družinskimi gospodarji. Ne preizkušajte svoje duhovne moči in čistosti, ko ste začetnik na duhovni poti. Ko ste duhovni novinec, se ne spuščajte v zle zveze, da bi dokazali, da imate pogum soočiti se z grehom in nečistostjo. To bo resna napaka. S tem boste zabredli v hudo nevarnost. Hitro boste doživeli padec. Majhen požar bo zelo zlahka ugasnil pod kupom prahu.

Um ima veliko moč oponašanja. To je razlog, zakaj je duhovnemu iskalcu prepovedano, da se druži s hišnimi gospodarji oz. družinskimi ljudmi. Njegov um bo skušal imitirati um posvetnežev, čemur bo sledil propad.

Če se aspirant smuka okrog bogatašev, veleposestnikov in kraljev, začne njegov um posnemati razkošne navade teh ljudi in kmalu ga doleti nezavedni padec. Nekatere slabe navade se nezavedno prikradejo vanj. Te slabe navade bo stežka izkoreninil ali odstranil. Po štiridesetem letu je težko opustiti stare navade in vzpostaviti nove zdrave navade.

Aspirant lahko živi v domačem kraju le kratek čas, če je šlo za nekaj nujnega. Jogijska pravila in zakoni mu ne smejo dovoliti, da bi tam ostal precej dolgo, pa naj bo kraj še tako primeren in najsi bo stopnja vajragje (brezstrasnosti) aspiranta še tako visoka. Moč samskar (vtisov) je ogromna. Če vseh samskar temeljito ne sežgemo s čistim asampradžñāta samadhijem ali nirvikalpa avastho (stanje brez semen), ni varno, da bi dolgo časa ostali v svojem domačem kraju. Tam je še vedno v nevarni coni.

Po petih letih osamitve naj aspirant preizkusi svoje duševno stanje tako, da se vrne v svet in se druži s posvetnimi ljudmi. Če ga predmeti ne privlačijo, je lahko povsem prepričan, da je dosegel tretjo stopnjo znanja (džñāna-bhumika-tanumanasi), kjer je um le še kakor tanka nitka.

KAKO SE RAZVIJE POŽELENJE IN KAKO UNIČUJE

Iz ležišča samskar in vasan se s spominom razvije domišljija. Nato se pojavi navezanost. Skupaj z domišljijo se pojavijo čustva in nagoni. Čustva in nagoni si stojijo ob boku. Nato se pojavi spolna vzburjenje, spolno poželenje, vznemirjenje ter telesna in umska vročica. To umsko vzburjenje in vročica nato prodre v fizično telo, tako kot voda v loncu prodre v površino lonca. Če ste zelo pozorni, lahko že na samem začetku odženete domišljijo in preprečite nevarnost. Četudi dovolite, da tatinska domišljija vstopi skozi prva vrata, skrbno pazite na druga vrata, ko se pojavi vzburjenje. Zdaj še lahko zaustavite vročico. Prav tako lahko zlahka ustavite močan spolni vzgib, da se ne prenese na same organe. Spolno energijo potegnite navzgor proti možganom s pomočjo uddjane in kumbhake. V mislih energično ponavljajte OM. Preusmerite um. Molite. Meditirajte.

METODE ZA OBVLADOVANJE POŽELENJA

Tako kot nadzorujete občutek srbenja pri ekcematoznem delu noge ali kraste na roki, morate srbenje zaradi poželenja nadzorovati z viveko, vičaro, Brahma-bhavano, lahko satvično prehrano, postom, pranajamo, udjano, bandho, satsango, študijem Gite, džapo, molitvijo itd. Le na ta način lahko uživate v duhovni blaženosti.

Vičara in Brahma-bhavana

Z nenehno vičaro in Brahma-bhavano je treba um osvoboditi poželjivih misli in nagnjenj. Odstraniti morate ne le spolno hrepenenje in spolne nagone, temveč tudi spolno privlačnost. Pomislite na tegobe, ki vam jih prinaša zakonsko življenje z različnimi spletkami in vezanostjo. S ponavljajočimi se avtosugestijami in zabičanjem dopovejte umu, da je spolni užitek lažen, ničvreden, navidezen in poln bolečin. Hkrati mu predočite iz duhovnega življenja izhajajoče prednosti, blaženost, moč in znanje. Prepričajte ga, da razume, da je vzvišeno, večno življenje le v nesmrtnem Atmanu. Ko bo nenehno poslušal te koristne predloge, bo počasi opustil stare navade. Privlačnost za spolnost bo počasi zamrla. Šele potem se bo zgodila resnična spolna sublimacija. Šele takrat boš postal urdhvaretas.

Atman je brez spola. V petih elementih ni spola. Um je tisti, ki ustvarja spolno idejo. Sukadeva ni imel ideje o spolu. Pomislite, da je ženska kombinacija petih elementov, masa elektronov ali atomov. Ideja o seksu bo počasi izginila.

Čisti razum

V umu obstajata dve vrsti sil, in sicer sovražna ali antagonistična sila in prijazna ali ugodna sila. Strast je sovražna sila, ki vas vleče navzdol. Čisti razum je ugodna sila, ki vas povzdiguje in preobraža v božanskost. Zato, moj otrok, razvij čisti razum, da boš dosegel neizmerno blaženost in najvišje brahmansko znanje. Strast bo umrla sama po sebi.

Sattvična hrana

Uživajte lahko satvično hrano, kot so mleko, sadje itd. Na ta način lahko nadzoruješ strasti. Modri pravijo, da čistost hrane pelje k čistosti uma.

Post

Postenje slabi spolno indrijo. Uničuje spolno vznemirjenje. Strastni mladeniči in mladenke naj se občasno zatečejo k postu. Izkazal se bo za zelo koristnega.

Pranajama

S pranajamo um postopoma prehaja od grobega k subtilnemu. Zato blagodejno vpliva na spolno vzburjenje. Ko vas zmoti kakšna slaba misel, začnite izvajati padmasano ali siddhasano in vadite pranajamo, misel vas bo takoj zapustila.

Satsanga in svadhjaja

Ne berite romantičnih romanov. Ne govorite o spolnih temah. Ne družite se z moškimi, ki se vdajajo seksu. Po svojih najboljših močeh se trudite, da um in oči odvrnete od zunanjih predmetov, ki vzbujajo spolne želje. Družite se s sadhuji in sanjasiji. Berite vzvišene knjige, kot so Gita, Upanišade in Jogavasišta. Vadite mantro džapo in pranajamo.

Ohranite zavzetost uma

Naj bo um popolnoma zaposlen. Lahko se utrdite v mentalni in fizični brahmačarji. Tukaj bom navedel rutino dela: šest ur za spanje (od 22.00 do 4.00); šest ur za meditacijo (od 4.00 do 7.00 in od 19.00 do 22.00); šest ur za študij; štiri ure za delo niškama, služenje revnim, služenje bolnikom itd., dve uri za hojo ali telovadbo v zaprtih prostorih. Tako bo um vedno zaposlen.

KORISTI BRAHMAČARJE

Um, prana in virja (semenska energija) so trije členi ene verige. So trije stebri zgradbe posamične duše. Uničite en steber, bodisi um, prano ali virjo, in celotna zgradba bo razpadla. Če lahko 12 let spoštujete akhanda brahmačarjo, boste spontano in brez napora vstopili v nirvikalpa samadhi. Um se bo nadzoroval sam od sebe. Semenska energija je močna šakti. Seme je Brahman sam. Brahmačari, ki je polnih dvanajst let prakticiral neprekinjen celibat, bo dosegel stanje nirvikalpa v trenutku, ko bo slišal mahavakjo Tat Tvam Asi (To si ti). Njegov um je izredno čist, močan in osredotočen. Ni mu treba nenehno ponavljati dolgotrajnega procesa šravane (poslušanja) in manane (premišljevanja).

Kapljica semena je sestavljena iz 40 kapljic krvi. Energija, ki se porabi pri enem spolnem aktu, je enaka porabi (mentalne) energije zaradi celodnevnega mentalnega naprezanja ali porabi telesne energije med tridnevnim telesnim naporom. Spoznajte, kako dragoceno in vredno je seme! Ne zapravljajte te energije. Skrbno jo hranite. Imeli boste čudovito vitalnost in energijo. Kadar je ne uporabljate, se vsa pretvori v odžas-šakti (duhovno energijo) in se shrani v možganih. Zahodni zdravniki o tej pomembni točki vedo zelo malo. Večina vaših bolezni je posledica pretiranega trošenja semena.

Pravi brahmačari v mislih, besedah in dejanjih ima čudovito miselno moč. Lahko premakne svet. Če gojite strog celibat, se bosta razvili vičara-šakti (moč poizvedovanja) in dharana-šakti (moč dojemanja in ohranjanja resnice). Če se človek vztrajno ne uklanja svoji nižji naravi in ostaja v strogem celibatu, se semenska energija preusmeri navzgor v možgane in se shrani kot odžas-šakti (duhovna moč). S tem se moč intelekta izredno okrepi. Tak strogi sledilec celibata ima tudi v starosti oster in izostren spomin. Dosegajoč transmutacijo semenske energije, bo ugotovil, da ga spolne želje ne vznemirjajo več. Takšen človek je znan kot urdhvaretas. Hanuman, Bhišma, Lakšmana, Svami Dajananda in Svami Vivekananda so bili urdhvareto-jogiji.

KAKO NASTANE JEZA

Jeza se pojavi pri tistem, ki misli na svojega sovražnika. Tudi če ste pozabili na občutek razdraženosti, se ta v mirujoči obliki skriva v umu. Učinek je prisoten še nekaj časa. Če večkrat obnovite isto vrsto misli ljubosumja, zavisti ali sovraštva o isti osebi, učinek traja dlje. Ponavljanje jeznega občutja okrepi sovraštvo. Zgolj slabo počutje se s ponavljanjem jeze razvije v intenzivno zlobo.

V dneh, ko imate od jutra do večera veliko težav, nadlog, skrbi, malenkost povzroči veliko razdraženost v umu. Ravnovesje uma se poruši zaradi malenkosti. Ena sama groba beseda vas vrže iz ravnovesja, medtem ko če ste ves dan mirni, tudi močna zloraba in stroga obsodba ne povzročita nobenega učinka.

Jeza se sicer nahaja v linga šariri oziroma astralnem telesu, vendar se pretaka v fizično telo, tako kot se voda pretaka skozi pore v zunanjo površino glinenega lonca.

SLABI UČINKI JEZE

Tako kot vročina topi svinec, tako kot vročina in boraks topita zlato, tako tudi kama in krodha, grelna dejavnika uma, le-tega topita. Ko ste jezni, se um vznemiri. Podobno, ko je um vznemirjen, postane vznemirjeno tudi telo. Celoten živčni sistem je vznemirjen. Postanete izčrpani.

Jeza kvarno deluje na možgane, živčni sistem pa tudi kri. Kadar se v umu pojavi val jeze, začne prana hitro vibrirati. Vznemirjeni ste. Kri (vam) zavre. V krvi se tvorijo številne strupene sestavine. Ko je kri vzburjena, je prizadeta tudi sperma.

Nekoč je nek otrok sesal dojko matere, ki je bila silno razburjena in besna in takoj umrl zaradi zastrupitve z virulentnimi kemičnimi produkti, ki jih je mati zaradi silne razburjenosti izločila v kri. Veliko takšnih primerov je bilo zabeleženih. Takšni so pogubni učinki jeze. Že tri minute silovitega razburjenja lahko povzroči tako škodljive učinke na živčni sistem, da bo za odpravo poškodb potrebnih več tednov ali mesecev.

Jeza zamegljuje razumevanje. Kadar je um močno razburjen, ne morete jasno razumeti odlomka iz knjige. Ne morete pravilno in jasno razmišljati. Z pregretim umom ne morete napisati pisma. Kadar svetilka utripa zaradi vetra, ne vidite jasno predmetov. Kadar buddhi (um) utripa ali ga vznemirja jeza, v njem nastane kaos in ne morete pravilno videti in razumeti stvari. Buddhi ni nič drugega kakor svetloba.

Človek, ki je suženj jeze, se je morda dobro umil, namazal, si uredil lase in oblekel bela oblačila, vendar je grd, saj ga je premagala jeza. Na obrazu so simptomi, ki kažejo na prisotnost jeze v umu. Če se razjezite, boste izgubili bitko življenja. Če imate zlahka razdražljiv um, ne boste mogli učinkovito opravljati svojih vsakodnevnih dolžnosti in poslov.

KAKO NADZOROVATI JEZO

Obstajajo trije načini, kako uničiti vrittija jeze in poželenja: (1) Preženete jih lahko s pomočjo sile volje. To je nedvomno težavno in obremenjujoče. Zelo izčrpava vašo energijo. (2) Pratipakša-bhavana metoda: Vpeljete nasprotni par misli, torej o čistosti in ljubezni. To je enostavno. (3) Živite v Resnici ali Brahmanu. V Brahmanu ni nobene vrste vrittijev. Brahman je nirvikara, nirvikalpa in nitja suddha (vedno čist). Ta metoda je popolna in močna. Vrittiji popolnoma izginejo.

Premagajte strast. Potem bo zlahka obvladati jezo, ki je le ena od njenih sledilk.

Jezo nadzorujte z ljubeznijo. Jeza je močna energija, ki je praktični vjavaharični budhi ne obvladuje, a jo je mogoče nadzorovati s čistim razumom (satvični budhi) ali viveka-vičaro.

Ko se jezite na svojega slugo, kadar vam ne more zagotoviti običajnega mleka na tisti dan, v sebi sprožite vprašanje: “Zakaj bi moral biti suženj mleka?” Potem bo val jeze takoj naravno popustil. Če boste previdni in premišljeni, se ne bo pojavil niti ob drugih priložnostih.

Jezo nadzorujte s kšamo (odpuščanjem), dajo, potrpežljivostjo, strpnostjo, univerzalno ljubeznijo (višva-prema), milino, viveko, vičaro, Atma-bhavo, udasinato, nirabhimanato in podobnimi vrlinami. Odpustite temu človeku, ki vam je povzročil škodo, in simpatizirajte z njim. Kritiko štejte za blagoslov, okras in nektar. Prenašajte očitke. Razvijajte univerzalno ljubezen s služenjem, dobrodelnostjo in Brahma-bhavo. Spomnite se katerega koli mirnega in čistega stanja, ki, ko se ga enkrat spomnite, zatre sovraštvo in prinese umirjenost. Ko je jeza ukročena, bodo grobost, ponos in zavist izginili sami od sebe. Molitev in predanost bosta izkoreninili jezo.

Prakticirajte pratipakša-bhavano (uporaba nasprotne ideje). Kadar ste jezni, napolnite um z idejo ljubezni. Če ste depresivni, napolnite um z idejo veselja in radosti.

Ko se močno razjezite, takoj zapustite kraj za pol ure. Odpravite se na dolg sprehod. 108-krat ponovite sveto mantro OM ŠANTI. Jeza se bo razblinila. Povedal vam bom še en preprost način. Ko se razjezite, preštejte od ena do trideset. Jeza bo popustila.

Ko se jeza poskuša izraziti, molčite. Bodite tiho. Nikoli ne izrecite ostre besede ali nespodobnega govora. Poskušajte jo odpraviti, preden priplava iz podzavesti. Zelo pozorni boste morali biti. Poskuša se pojaviti nenadoma. Preden se pojavi jeza, se v umu pojavi vznemirjenje (udvega). To vznemirjenje v umu morate poskušati pregnati, preden se pojavi v zelo grobi obliki v obliki trzanja obraznih mišic, stiskanja zob, pordelih oči itd. Morali boste solidno kaznovati svoj um. Kadar se bo v njem pojavila udvega (vznemirjenost), se boste morali brzdati in se kaznovati z enodnevnim postom.

Če si prizadevate in se trudite, da bi ublažili svojo jezo, ta popusti. Rahlo občutje nepotrpežljivosti vseeno ostaja, čeprav je občutek jeze izginil. Izogniti se morate tudi tej rahli motnji. Za človeka, ki goji božansko življenje, je to zelo resna nevšečnost.

Razdražljivost je slabost uma. Če ste zlahka razdražljivi, je verjetno, da boste mnogim storili krivico. Odpravite jo z vadbo potrpežljivosti, titikše, strpnosti, karune (usmiljenja), ljubezni, Brahma-bhave, Narajana-bhave itd.

Umirjenost uma je neposredno sredstvo za uresničitev Brahmana (ali Najvišjega Jaza).

Določen človek je zares umirjen v svojem vedenju. Njegovo umirjenost opazijo vsi, saj čudovito dobro opravlja svoje velike in majhne dolžnosti. Drug človek je miren v svojem vedenju, pa tudi v govoru, kar opazijo vsi. Po naravi je namreč prijazen, sladek v govoru, prijeten, odkritega obraza, pripravljen na pozdrav. V vseh treh stanjih morate biti mirni. Do takega človeka ni težko razviti ljubezni.

Znati morate ohranjati um v ravnovesju in harmoniji. Zaprite oči. Potopite se globoko v božanski vir. Začutite njegovo prisotnost. Vedno se spomnite nanj. Prakticirajte Njegovo ime. Njegovo ime ponavljajte tudi med delom. Pridobili boste ogromno duhovne moči. Meditirajte zgodaj zjutraj, preden se začnete družiti z ljudmi. Preseči morate tisoč in eno stvar, ki bi vas v toku vsakdanjega življenja lahko razdražila. Le tako boste lahko vsak dan opravljali čudovito delo v harmoniji in soglasju.

SOVRAŠTVO IN NJEGOVE PREMENE

Sovraštvo in zloba sta dve strašni strasti. Tako globoko v vašem sistemu, sta zasidrani, da ju je zelo težko izkoreniniti. Ponos ni tako strašen kakor sta sovraštvo in zloba. Ko človek zasede visok položaj in zasluži veliko denarja ter ga zaradi tega vsi spoštujejo in častijo, postane zelo ponosen. Ko izgubi ta položaj in ne zasluži denarja, se njegov ponos razblini. Sovraštvo in zloba pa sta dve strasti, ki sta trdovratni in za njuno izkoreninjenje si je treba nenehno in marljivo prizadevati.

Predsodki, nestrpnost, ghrina, predrznost, prezir, zaničevanje - vsi ti vrittiji so modifikacije čustva sovraštva. Sumničavost s ponavljanjem postane predsodek. Predsodek se razvije v slabo voljo (ghrina) in nestrpnost. Slaba volja je blažja oblika sovraštva. Če se ponavlja, se razvije v sovraštvo. Sovraštvo z nadaljnjim ponavljanjem postane zloba ali skrajna sovražnost.

Predsodki

Nerazumna odbojnost, predsodki in nestrpnost so trije nezaželeni vrittiji v umu. Predsodki naredijo um in možgane brezčutne. Um ne more resnično razmišljati. Predsodki so neke vrste duševna bolečina. Če imate predsodke do muslimanov, ne morete razumeti Mohamedovih naukov v Koranu. Možgani in um ne bodo harmonično vibrirali, da bi sprejeli duhovne ideje iz Korana, ker je zaradi predsodkov um postal brezčuten.

Predsodki so kot odprta luknja v fizičnem telesu, skozi katero se pretaka človekova moč volje. Bodite liberalni ali široki v svojih pogledih. Vsaki filozofski šoli in vsaki religiji morate dati prostor. Določena religija ustreza določenemu narodu glede na stopnjo razvoja, temperament in zmožnosti ljudi.

Gibanja, okultizem in kulti različnih vrst in veroizpovedi služijo svojemu koristnemu namenu. Predsodek je zgolj nerazumna odbojnost. Odpraviti jih morate s prizadevanji in pravilnim razmišljanjem.

Nestrpnost

Nestrpnost je ozkoglednost zaradi nekaterih ozkih prepričanj, nazorov in pogledov. Pri svojih stališčih morate biti skrajno distancirani in trezni. Vaš um bo zaradi nestrpnosti močno vznemirjen. Čeprav so vaša stališča diametralno nasprotna stališčem drugih, morate biti popolnoma strpni. Tak človek ima razširjeno srce. Strpnost prinaša trajen mir.

Nesramnost

Nesramnost ima oblastno naravo. Gre za visokost, ki se kaže v prezirljivem ravnanju z drugimi. To je arogantno zaničevanje. Je brutalna predrznost. Skratka, grobo nespoštljiva narava. Nesramnost je grobo, vzvišeno vedenje, ki krši ustaljena pravila družbenega občevanja. Nesramnež se niti najmanj ne ozira na čustva drugih. Z besedami ali dejanji izvaja osebne napade, ki izražajo bodisi prezir ali zmagoslavje.

KAKO IZKORENINITI SOVRAŠTVO

Združitev z Bogom, t.j. samadhi, ni mogoča, če v umu obstajajo sovraštvo, predsodki, ljubosumje, jeza, poželenje, itd. Te pomanjkljivosti odstranite z ljubeznijo, titikšo, Brahma-bhavano, Atma-drišti, satsango in vičaro. Ljubezen je največja moč na zemlji. Karuna je najvišja sadhana. Ne povzročajte bolečine drugim in lajšajte bolečino tam, kjer je; to je karuna.

Kdor ljubi drugega, zares ljubi sebe. Kdor revežu v stiski dobrodelno podari pet rupij, jih je dejansko dal sebi. Kajti v vesolju ni ničesar drugega razen njegovega lastnega jaza. Kdor prizadene, sovraži in zlorablja drugega človeka, prizadene, sovraži in zlorablja samo sebe. Sam si koplje svoj grob.

Ko se v umu pojavijo misli o maščevanju in sovraštvu, poskušajte najprej obvladati fizično telo in govor. Ne izgovarjajte zlobnih in ostrih besed. Ne obsojajte. Ne poskušajte prizadeti drugih. Če vam to praktično uspeva nekaj mesecev, bodo maščevalne misli, ki nimajo možnosti, da bi se manifestirale navzven, same od sebe umrle. Že od samega začetka je izredno težko nadzorovati takšne misli, če se najprej ne lotimo nadzora telesa in govora.

Stalna vičara in razvijanje nasprotnih vrlin sta nujni; prema, daja in karuna (ljubezen, sočutje in simpatija) bodo izkoreninili dve nasilni strasti, sovraštvo in zlobo.

Ko se pojavi sovraštvo, razmišljajte o blagoslovih ljubezni; počasi bo izginilo. Blagoslovi ljubezni so številni. Srečno lahko spi. Srečno lahko živi. Nima težkih sanj. Vsem je pri srcu. Tudi nižje razvitim bitjem. Angeli ga varujejo. Ogenj, strup in meč mu ne morejo do živega. Hitro osredotoči um. Njegova nrav oziroma značaj sta spokojna. Umre mirno in odide na Brahma-loko.

Ne imej sovražnikov. Ne goji sovražnih misli proti nobeni osebi, ki ti je morda storila kaj slabega. Če se med usmerjanjem misli na sovražnika spomniš proti tebi uperjenih kršitev, in si zato jezen, razprši to občutje tako, da večkrat začutite ljubezen do njega. Vedno znova si predstavljaj, da je tvoj dober prijatelj, in z zavestnim trudom pošlji močan tok ljubezni do njega. V mislih prikliči ljubeče občutke in druge, ki povzročajo ljubezen in nežnost. Spomni se zgodbe o Pavahari Babi in Džajadevi, avtorju Gita- Govinde v Bhakta vidžaji, ki je zavzeto molil k Bogu in izprosil mukti za svojega sovražnika - roparja, ki mu je odrezal obe roki.

Služi človeku, ki ga sovražiš. Deli z njim, kar imaš. Daj mu jesti. Šamponiraj mu noge. Iskreno se mu pokloni. Tvoje sovraštvo se bo poleglo. Tudi on te bo začel ljubiti. Darila in prijazne besede ukrotijo neukročene moške. Moški se pod vtisom daril in prijaznih besed uklonijo.

Če neki osebi brezvoljno nekaj podariš, to sploh ni dana (dobrodelno dejanje). To je samo sebično dejanje. Um bo čakal, da odejo vzame nazaj, ko se bo ponudila prva priložnost. Karkoli dajte prostovoljno.

SADHANA IZENAČENEGA VIDENJA

Služite vsem. Služite Gospodu v vseh. Ljubite vse. Spoštujte vse. Razvijajte kozmično ljubezen. Imejte Atma-bhavano in Atma-drišti. Imejte izenačen pogled (sama drišti). Vse vrste sovraštva bodo izginile. Sadhana izenačenega videnja je izredno težka, vendar bodo naporna in stalna prizadevanja sčasoma prinesla uspeh.

Aspiranti, ki želijo odpraviti ločnico, naj nemudoma gojijo ljubezen do zelo drage osebe, za njo do neke nevtralne osebe in za njo do sovražnika. Pri tem naj v vsakem delu naredijo srce nežno in ljubeče, nakar naj brž vadijo dhjano (meditacijo).

Smete razlikovati med tatom in poštenjakom, vendar je treba tatu prav tako ljubiti. Posvetno misleči človek sovraži tatu, ker ga vidi zunaj sebe in meni, da je popolnoma ločen od njega; medtem ko džñāni ljubi tatu kot svoj lastni Jaz in ga vidi znotraj sebe.

Ko se boste spomnili, da je divjak ali lopov dejansko svetnik prihodnosti in ima vse božanske lastnosti v potencialni obliki, boste začeli ljubiti vsakogar. Sovraštvo bo počasi izginilo. Pri lopovu ali divjaku gre zgolj za vprašanje časa, ki ga še pričakuje njegov razvoj.

Aspirant, ki želi začeti z razvojem štirih božanskih stanj, tj. ljubezni, usmiljenja, sočutja in uravnovešenosti, naj se najprej, potem ko je odpravil ovire, loti predmeta meditacije, torej konča svojo lahko malico in prežene zaspanost zaradi použite hrane, udobno sede na dobro pripravljen sedež na samotnem kraju ter razmišlja o hudobiji sovraštva in zelo številnih prednostih strpnosti. Resnično, s to prakso bo sovraštvo počasi izginilo, strpnost pa se bo razvila. Človek, ki ga premaga sovraštvo in katerega um gloda sovraštvo, ubija bitja. Potrpežljivost je najvišja vrlina. Nič ne more preseči potrpežljivosti. Kdor je zelo potrpežljiv, je v resnici božansko bitje.

V tem relativnem vesolju ni ničesar, kar bi bilo absolutno pravilno ali absolutno napačno. Pravično in napačno je ustvarjeno z umom. Vsakdo ima prav s svojega stališča. V vsem je zrno resnice. Stališča so odločilen dejavnik v življenju vsakega posameznika. Ko je razumevanje razsvetljeno z modrostjo, je pogled širok in celovit. Če je razumevanje zamegljeno zaradi nevednosti, je stališče ozko, omejeno in enostransko. Širok pogled je znak širjenja srca. Človek širokega pogleda je prost sumničavosti, predsodkov in raznovrstnih nestrpnosti. Širok pogled je rezultat potovanj v tujino, ugodnega rojstva, obsežnega študija, satsange, javne službe, raznolikih izkušenj, meditacije, itd. Človek širokega pogleda vidi stvari v celoti in v njihovih pravih razmerjih. Širok pogled ustvarja harmonijo in skladnost. Ozek pogled ustvarja disharmonijo in nesoglasje.

PRIČAKOVANJE IN POHLEP

Spominjanje in pričakovanje sta dve vrsti slabih vrittijev za duhovnega aspiranta, čeprav sta koristni za posvetno misleče osebe. Pratjasa (pričakovanje) in parigraha (grabežljivost) vas naredita za berača beračev in uničita vašo moč volje. Ničesar ne pričakujte. Pričakovanje napenja um in povzroča nemir. Ničesar ne pričakujte. Povzroča psihično vznemirjenje. Če nebi ničesar pričakovali, ne bi doživeli razočaranja. Pozabite na vse, kar se nanaša na svet. Tudi če pride kaj, kar spodbuja razkošje, to takoj zavrnite. Postali boste močni. Spomnite se Boga in samo Boga. Vse drugo so le sanje. Svet je dolg sen.

S santošo (zadovoljstvom), poštenostjo, nesebičnostjo in dobrodelnostjo uničite pohlep. Ne gojite upanja. Tedaj ne boste doživeli nobenega razočaranja. Santoša je eden od štirih stražarjev domene mokše. Zadovoljen um je neprestana pojedina. Če imate santošo, vam bodo pomagali drugi trije stražarji, in sicer sama, vičara in satsanga. S pomočjo teh štirih stražarjev lahko dosežete Brahma-džñāno, končni cilj življenja.

ZABLODA IN NJENO ZDRAVLJENJE

Moha (zabloda) je močno orožje maje. Ne reci, prijatelj, da je želja močnejša od mohe. Slednja je enako močna in nevarna kot želja. Zabloda je kriva za troje stvari. Ustvarja predstavo o minljivosti moje žene, mojega sina, moje hiše itd. Ustvarja zaljubljenost in navezanost na telo, ženo, sina in premoženje. Ustvarja nitja-buddhi (idejo stabilnosti) v minljivih predmetih sveta in dehatma-buddhi. Zaradi nje se lažne stvari zdijo resnične. Svet se zdi resničen zaradi mohe. Telo je zaradi zavajajočega vpliva mohe zamenjano za Atman ali čisti Jaz.

Čeprav dobro veste, da je žensko telo sestavljeno iz mesa, kosti, kože, las, krvi, urina in iztrebkov, se vztrajno držite te oblike. Zakaj? Zavoljo moči rage, mohe, samskare, vasane in kalpane (domišljije). Ko se z vičaro in viveko izniči vasana-kšajo (izničenje vasan), ne boste navezani na žensko.

Pretirane mohe in navezanosti na ženo, denar in tudi otroke se znebite s sanjaso (zunanjo odpovedjo). Če pride do zunanje spremembe, mora priti tudi do notranje spremembe. Zunanje odrekanje je vsekakor potrebno.

Um običajno privlačijo bleščeča svetloba, lepota, inteligenca, raznolike barve in prijetni zvoki. Ne pustite se preslepiti s temi miernimi stvarmi. Poizvedujte v svoji notranjosti. Kaj je adhišthana ali ozadje za vse te stvari? V ozadju uma in vseh predmetov vsega vesolja je ena Esenca. Ta Esenca je polna (paripurna) in samozadostna. Ta Esenca je Brahman iz upanišad. Resnično ste, dragi bralci, To bistvo - Tat Tvam Asi!

PONOS

Ponos je občutek večvrednosti nad drugimi. Obstaja devet vrst: (i) fizični ponos (ponos, da imaš veliko fizično moč), (ii) intelektualni ponos (ponos, da imaš veliko učenost), (iii) moralni ponos (ponos, da imaš veliko moralnih vrlin), (iv) psihični ponos (ponos na posedovanje velikih psihičnih moči ali siddhijev), (v) duhovni ponos, (vi) ponos na plemenito rojstvo, (vii) ponos na moč, bogastvo in drugo lastnino, (viii) ponos na lepoto in (ix) Radžamada (ponos na suverenost). Vse te vrste ponosa je treba popolnoma premagati.

Ponosa se znebite z viveko. Vse je anitja. Zakaj se zaman napihujete s ponosom?

Aroganca je oblika ponosa. To je neupravičeno privzemanje lastne pomembnosti. To je pretirano uveljavljanje.

Darpa je nečimrnost. To je prazno razkazovanje. Človek se napihuje, čeprav v resnici nima ničesar. Ponosen človek v resnici nekaj ima. To je razlika med ponosom in nečimrnostjo. Pri slednji gre za obliko pretiranega ponosa.

Licemernost (dambha) je pretvarjanje, da je nekdo nekaj, kar v resnici ni. To je pretvarjanje. To je prikrivanje resničnega značaja. Je nasprotje adambhitve iz Gite (XIII-7). Hinavec se pretvarja, da je to, kar v resnici ni, da bi od drugih izvlekel denar, čast, slavo ali kaj drugega.

Licemerstvo, lažnivost, goljufija, pohlep in trišna (požrešnost) so med seboj tesno povezani. So člani ene družine. Hinavščina je izvor pohlepa, lažnivost pa je naslednik hinavščine. Slednja soobstaja z lažjo. Trišna je mati hinavščine. Brez laži (sin) in skopušnosti in trišne (oče in mati) hinavščina ne more preživeti niti za trenutek. Kadar se pojavi želja po predmetih, se pojavi pohlep po denarju. Brez denarja ni mogoče uživati. Da bi potešili lakoto po denarju, si morajo osebe nadeti hinavščino, lagati in goljufati druge. Temeljni vzrok vsega tega je želja po uživanju. Prevarantska diplomacija in laž sta stara zaveznika pohlepa in sovraštva.

Samozadostnost je svojevrstna modifikacija uma. To je posledica nečimrnosti, ponosa in dambhe. To je radžasični vritti. Odpravite jo s pravilnim razmišljanjem, vičaro in prakticiranjem nasprotne vrline, ponižnosti.

LJUBOSUMJE IN NJEGOVE SPREMEMBE

Ljubosumje je oblika stalne jeze. Iršja je oblika ljubosumja. Je oblika sovraštva. Obtoževanje, zasmehovanje, posmehovanje, neupravičena kritika, obsojanje, obrekovanje, zbadanje, zmrdovanje, iskanje napak, pritoževanje - vse to izhaja iz ljubosumja, bodisi subtilnega ali grobega, sovraštva različnih vrst. Vse našteto kaže na pomanjkanje ustrezne duševne kulture in podlost osebe. Odstraniti jih je treba.

Zasmehovanje pomeni sarkastično obsojanje ali kritika. Draženje pomeni, da se ga moti ali zbada z žaljivkami. Zmrdovanje kaže prezir skozi izraz na obrazu, na primer z vihanjem nosu. Mrščiti se pomeni gubati obrvi kot pri jezi. Oponašati pomeni smejati se posmehom, posnemati v posmehu. Posmeh pomeni duhovito nekoga osmešiti. To je pozabavati se z nekom. Šala je spretna žalitev. Vsemu temu se morate izogibati, kadar ste z drugimi, saj povzroča razdor med prijatelji, razgrete strasti in občutek sovražnosti. Besede morajo biti mehke, argumenti pa trdi; če so besede trde, bodo vnesle razdor. Ena sama ostra beseda bo v minuti prekinila dolgoletno prijateljstvo. Beseda ali zvok ima izjemno moč. Je šabda Brahman. Je Šakti.

Med “pravičnimi pripombami” in nindo (obsojanjem) je velika razlika. Pravične pripombe niso ninda. To je dovoljeno. In tudi neizogibno. Izogneš se jim lahko le, če se osamiš v odročni himalajski votlini. Če do človeka ne gojite sovraštva, če niste ljubosumni nanj in če med pogovorom prijatelja opozarjate na njegove slabosti in dobre vrline tudi - gospod Thomas je pošten, ljubeč, prijazen in simpatičen človek. Je ponižen. Govori resnico. Vendar pa je izredno razdražljiv in vročekrven. To sploh ni ninda (obsodba), čeprav opozarjate na pomanjkljivost gospoda Thomasa. Ninda je očrnitev človeka. Recimo, kadar opozarjate le na njegove pomanjkljivosti. Pretiravate z njegovimi slabostmi. Na napako opozarjate vsakogar po lastni presoji, ne da bi vas kdo vprašal. V srcu ste ljubosumni na tega človeka. Želite ga očrniti.

Če se vedno ozirate na napake drugih, boste z nenehnim razmišljanjem o njih te napake dejansko vsrkali vase. Vedno glejte na svetle strani človeka. Njegove pomanjkljivosti ignorirajte. Sovraštvo bo izginilo. Ljubezen se bo okrepila.

Iskanje napak, obrekovanje in zbadanje so pomanjkljivosti. Pomanjkljivosti in slabosti sta dve različni lastnosti. Jeza je napaka. Razvada pitja čaja je slabost. Pretirana sentimentalnost je slabost. Pomanjkljivosti in slabosti je treba odpraviti tako, da jih nadomestimo z nasprotnimi vrlinami.

KAKO UNIČITI LJUBOSUMJE

Obstajajo trije načini za uničenje ljubosumja:

(i) Mithja drišti (doša drišti): “Ves svet s svojimi užitki, bogastvom in razkošjem je precej navidezen. Kaj pridobim, če sem ljubosumen na drugega?” Če kdo na ta način resno razmišlja večkrat na dan, bo vritti ljubosumja počasi umrl. Ta vritti je korenina vseh nesreč. Globoko je zakoreninjen.

(ii) Bhratri bhava (občutek univerzalnega bratstva). Niste ljubosumni na svojega tesnega prijatelja ali ljubečega brata. V teh primerih ste postali eno s svojim prijateljem ali bratom. Notranje čutite, da je vse, kar jim pripada, tudi vaše. To boste morali storiti z vsemi. Vse boste morali ljubiti kot svojega brata ali prijatelja. Potem ne boste imeli vrittija ljubosumja.

(iii) To je razvita stopnja: Ponavljajte formulo “Jaz sem vse, jaz sem vse v vsem.” Občutite se povsod. Pomisli, da ni ničesar razen Atmana, tvojega lastnega Jaza, ki je povsod. Ljubosumje bo počasi izginilo z ohranjanjem te Atma-bhave. Vedno morate ohranjati to idejo - “Vasudevah sarvamiti ” (Vasudeva je vse). “Vasudeva” pomeni vseobsegajoč. Doživeli boste neskončno radost, ki jo je mogoče le občutiti. Z besedami tega ni mogoče ustrezno opisati.

Če postavite zrcalo pred psa in pred njim pustite nekaj kruha, se pes ob pogledu na svoj odsev v zrcalu razjezi. Neumno si predstavlja, da je v njem še en pes. Tudi človek v vseh ljudeh vidi svoj odsev le skozi umsko ogledalo, vendar si tako kot pes neumno predstavlja, da so vsi drugačni od njega, in se zaradi sovraštva in ljubosumja bojuje.

STRAH JE HUDA BOLEZEN

Strah je veliko človeško prekletstvo. Je negativna misel. Je vaš najhujši sovražnik. Privzema različne oblike, npr. strah pred smrtjo, strah pred boleznijo, strah pred kritiko javnosti, strah pred izgubo lastnine ali denarja itd. Strah greni mnoga življenja, dela ljudi nesrečne in neuspešne.

Nekateri ljudje se na bojišču pogumno soočijo s šrapneli ali streli. Vendar se bojijo javne kritike in javnega mnenja. Nekateri se lahko brez strahu soočijo s tigrom v džungli, vendar se bojijo kirurškega noža in bistroumnosti. Znebiti se morate strahu vseh vrst.

Moč domišljije v umu strah še okrepi. Strah je posledica utvare oziroma mohe, navezanosti na grobo in fizično telo zaradi avidje (nevednosti). Navezanost na telo (moha, dehadhjasa) je vzrok vseh strahov. Kdor lahko s pomočjo joge ali džñāne odvrže telesni ovoj (annamaja koša), bo rešen strahu. Kdor je premagal strah, je premagal vse, saj je pridobil mojstrstvo nad umom.

Nekateri ljudje omedlijo, ko vidijo veliko količino krvi. Nekateri ljudje ne morejo videti kirurškega posega. Omedlijo. Vse to so duševne slabosti. Nekateri ne morejo jesti hrane, če je v bližini nekaj fekalij ali izbljuvkov. Vse duševne slabosti je treba izkoreniniti z vičaro.

Miren um pomeni pogum. Brez strahu se lahko soočite s preizkušnjami in težavami na duhovni poti. Tak um je utemeljen v prepoznavanju enotnosti Jaza. Abhajam (neustrašnost) je ena od daivi sampat (božanskih lastnosti). Neprestano mislite, da ste Atman. Počasi boste razvili neizmeren pogum. Edinstvena misel, da ste nesmrtni Jaz (Atman), lahko učinkovito uniči strahove vseh vrst. To je edini močan tonik, edino zanesljivo zdravilo za to hudo bolezen strahu. Misli, da si nesmrten (amrita), neustrašen (abhaja) Atman. Strah bo počasi izginil. Razvijte pozitivno vrlino, in sicer pogum. Strah bo počasi izginil.

DVOM

Dvom je velik mučitelj uma. Ima svoj lastni mentalni svet. Vedno znova vznemirja človeka. Dvomom ni konca. Če odpravimo en dvom, drugi že čaka, da stopi na njegovo mesto. To je trik uma. Z mečem modrosti razsekajte vozel dvomov. Spoznajte tistega, ki dvomi. Nihče ne dvomi o dvomljivcu. Če vsi dvomi izginejo s pomočjo Brahma-džñāne, bo um uničen.

Misli skrbi in misli strahu so strah vzbujajoče sile v nas. Zastrupljajo same vire življenja in uničujejo harmonijo, učinkovitost delovanja, vitalnost in živahnost; medtem ko nasprotne misli o vedrini, veselju in pogumu zdravijo, pomirjajo, namesto da bi dražile, in izredno povečajo učinkovitost in pomnožijo umsko moč. Bodite vedno veseli. Nasmehnite se. Smejte se.

ZLI VRITTIJI SO VAŠI PRAVI SOVRAŽNIKI, UNIČITE JIH

Kdo je vaš pravi sovražnik? To je vaša lastna antahkarana (um), ki jo obvladujejo zlobni vrittiji. Samo tisti um, ki je osvobojen navezanosti, zablode, ljubosumja, poželenja, sebičnosti in jeze, ima lahko stalen spomin na Boga. Če je ogledalo umazano, ne morete pravilno videti svojega obraza. Če je ogledalo uma umazano zaradi kopičenja male (šestih strasti, kame, krodhe, itd.), se Brahman v njem ne more odraziti. Ko je temeljito očiščeno, ko postane satvično, je primerno (jogajukta), da odseva Brahmana.

Ne glede na to, kaj prakticirate - karma jogo, bhakti jogo, radža jogo ali džñāna jogo -, morate biti prosti ljubosumja, sovraštva, navezanosti, ponosa in egoizma ter obvladati indrije. Čitta-suddhi - jama in nijama - je skupni imenovalec vseh vrst joge. Kaj lahko človek doseže v karma jogi, če nima samokontrole, če je skrajno sebičen? Če hočeš vse zase, če si razkošen in če nisi zmanjšal svojih želja, kako lahko nekaj prihraniš za druge? Z kozmosom se lahko združiš le prek ljubezni, nesebičnega služenja in dobrodelnosti brez skritih interesov.

Aspiranti bi se morali popolnoma odpovedati vsem zgoraj opisanim zlim vrittijem. Iz njih sestoji tisto, kar je znano kot asuri sampat (hudičeve lastnosti). Dokler imate razburkan um, je vseeno najsi živite v mestu ali v himalajski votlini. Svoje misli nosite s seboj, tudi če se umaknete v oddaljeno, samotno votlino. Um ostaja enak. Mir prihaja od znotraj. Razdraženost, jezo, nepotrpežljivost, maščevanje, sumničavost, predsodke, zamerljivost, neodobravanje, nestrpnost, nemir, depresijo, zagrenjenost ali vročična občutja - vse to je treba odpraviti z duhovno sadhano, z razvijanjem satvičnih lastnosti, z meditacijo na OM, z nenehno vičaro. Šele tedaj lahko dosežemo mir. Z razvijanjem daivi sampat (božanskih lastnosti), kot so karuna, satja, ahimsa, brahmačarja, daja, itd. bodo hudičeve lastnosti premagane.

PRATIPAKŠA-BHAVANA ALI METODA ZAMENJAVE

To je metoda nadomeščanja, pratipakša-bhavana. Kadar se pojavi poželjiva misel, jo nadomestite z mislimi o čistosti. Začnite preučevati Gito ali upanišade. Pojte Hari bhadžan na harmoniju. Nečiste misli bodo izginile. Ko se pojavi sovraštvo, ga nadomestite z mislimi ljubezni. Razmišljajte o dobrih lastnostih človeka, ki ga sovražite. Vedno znova se spominjajte njegovih uslužnih dejanj. Postrezite mu sladkarije, sadje in mleko. Govorite mu prijazne besede. Smejte se z njim. Umivajte mu noge s šamponom. Predstavljajte si, da strežete Gospodu Šivi ali Narajani. Sovraštvo bo izginilo. Kadar je prisoten strah, napolnite um s pogumnimi mislimi. Kadar se pojavi razdražljivost, meditirajte o vrlinah strpnosti, potrpežljivosti in samoobvladovanja. Negativne misli bodo umrle same od sebe. Če ste depresivni, napolnite um z vedrimi mislimi. Če ste bolni, napolnite um z mislimi o zdravju, moči in vitalnosti. To prakticirajte. Vadite to. V tem se skriva velik zaklad za vas.

Vsaka misel, čustvo ali razpoloženje povzroči močno vibracijo v vsaki celici telesa in tam pusti močan vtis. Šele če poznate metodo vzbujanja nasprotne misli, lahko ustvarite srečno, harmonično življenje miru in moči. Ljubezniva misel bo takoj nevtralizirala sovražno misel. Misel o pogumu bo takoj služila kot močan protistrup proti tisti o strahu.

Misel ustvarja svet. Ideja privede do obstoja človeka. Ideja razvija želje in vzbuja strasti. Zato se bo nasprotna misel, da je treba odstraniti želje in strasti, upirala prejšnji misli, da je treba zadovoljiti želje. Ko bo torej človek pod vtisom tega, mu bo nasprotna ideja pomagala odstraniti želje in strasti.

Kako lahko prezrete zlobno misel? Tako, da pozabite. Kako lahko pozabite? Tako, da se ji ne prepustite znova. Kako lahko preprečite, da bi se ji znova prepustili? Tako, da pomislite na nekaj drugega, kar je bolj zanimivo. IGNORE. POZABITE. POMISLITE NA NEKAJ ZANIMIVEJŠEGA. To je odlična sadhana. Prikličite v spomin vzvišene ideje, ki jih vsebuje Gita. Spomnite se plemenitih in za dušo bodrilnih idej, ki so utelešene v upanišadah in Jogavasišti. Ugovarjajte, razmišljajte, sklepajte, razsojajte znotraj sebe, subjektivno. Posvetne misli, misli sovraštva, maščevanja, jeze, poželenja bodo umrle.

Kadar so v telesnih celicah bolezni, nesoglasja, disharmonija zaradi vpliva zlih misli, misli skrbi, misli strahu, misli sovraštva, misli ljubosumja, poželjivih misli, lahko nevtralizirate strup ali raka v teh obolelih celicah in vzpostavite mir, harmonijo, zdravje, novo moč in vitalnost, če se boste ukvarjali z vzvišenimi, dušo poživljajočimi, življenje poživljajočimi, dušo prebujajočimi, satvičnimi, božanskimi mislimi, z vibracijami petja OM, s ponavljanjem različnih Gospodovih imen, s pranajamo, kirtano (petjem Gospodovega imena), študijem Gite in svetih spisov, z meditacijo itd. Nenehno mislite, da ste suddha sat-čit-ananda vjapaka Atman.

Vsa zla nagnjenja bodo izginila in pokazale se bodo satvične vrline.

Ne smete se truditi, da bi uničili različne vrittije - kamo, krodho, dvešo itd. Če uničite samo enega, in sicer vritti ahankare, bodo vsi drugi vrittiji umrli sami od sebe. Ahankara je vogelni kamen zgradbe džive. Če odstranimo vogelni kamen, se bo porušila celotna zgradba džive. To je skrivnost.

Zakaj se bojite kame, krodhe, lobhe, itd.? So vaši služabniki. Vi ste sat-čit-ananda Atman. Potrjujte lastno veličino - veličastnost Jaza.

29. poglavje

GOJENJE VRLIN

Maitri (prijaznost), karuna (sočutje), daja (sočutje), višva-prema (kozmična ali univerzalna ljubezen), kšama (odpuščanje), dhriti (duhovna potrpežljivost), titikša (moč vzdržljivosti, potrpežljivost) in strpnost so satvične lastnosti uma. Prispevajo k miru in sreči ljudi. Razviti jih je treba do zelo visoke stopnje.

Ljubezen in sočutje dajeta umu mehkobo. Sočutje je poglavitna značilnost razvoja načina za odpravo bolečine; lastnost, da ne moremo prenašati pogleda na trpljenje drugih; izražanje neškodovanja; neposredni vzrok, da vidimo potrebe tistih, ki jih je premagala bolečina. Njen vrhunec je zatiranje škodovanja; njen neuspeh je povzročanje žalosti.

Potrpežljivost, utsaha (vztrajnost) in odločnost so nepogrešljivi za uspeh pri samouresničevanju. Zlasti duhovni aspiranti bi jih morali razviti do največje možne mere. Ko meditirate na OM, ko se v jutranji meditaciji potrjujete kot Brahman, boste pridobili veliko moči. To vam bo pomagalo pridobiti pogum, ki je potreben za napredek na duhovni poti. Številne težave na poti Resnice je treba premagati s pomočjo trdnosti in vzdržljivosti (titikša). Ti lastnosti sta obliki poguma. Trdnost je mentalna moč vzdržljivosti. Je trdnost pri soočanju z nevarnostjo. Je moč upora.

DESET LAKŠAN DHARME

“Dhriti kšama damo’stejam saučam-indrijanigrahah
dhīr-vidja satjam-akrodho dasakam dharmalakšanam”

(Manusmriti, VI-92)

Potrpežljivost, odpuščanje, nadzor uma, nekradljivost, zunanja in notranja čistost, obvladovanje indrij, poznavanje šastr, poznavanje Atmana, resnicoljubnost in odsotnost jeze je, sklicujoč se na Manu-ja, deset lakšan dharme.

Tvoje misli morajo biti skladne s tem besedilom. To je arjava (iskrenost). Vadite vse našteto. Imeli boste čudovite koristi. Če boste dvanajst let vadili satjo, boste dobili vak-siddhi. Karkoli boste govorili, se bo uresničilo. Činta (tesnoba) bo izginila. Z govorjenjem resnice se boste osvobodili številnih slabih dejanj.

Potrpežljivost, vztrajnost, uporaba, zanimanje, vera, gorečnost, navdušenje, odločnost so potrebni med sadhano. Šraddha in bhakti sta plemenita vrittija, ki pomagata osvoboditi človeka iz ujetništva. Te vrline je treba gojiti. Šele potem je uspeh mogoč. Oglejte si različne težave, ki se pojavljajo na poti. Duhovna pot je potemtakem težka. Zelo malo jih stopi na pot, eden od tisočih (po Giti). Med njimi jih je zelo malo uspešnih. Mnogi opustijo sadhano, ko so na pol poti, saj se jim zdi težko vztrajati, dokler ne dosežejo konca. Le trdni posamezniki z dhritom, dhairjo in utsaho dosežejo cilj stanja sat-čit-ananda. Hvalabogu, hvalabogu takšnim redkim plemenitim dušam!

30. poglavje

KAKO NADZOROVATI UM

“Manodžaja eva mahadžajah - zavojevanje uma je največja zmaga.”
”Man džita, džag džita - če osvojiš um, si osvojil svet.”

(hindujski pregovor)

V hindujski filozofiji boste vedno našli ezoterični in eksoterični pomen. To je razlog, zakaj potrebujete pomoč učitelja. Izjemno težko je razumeti ezoterični, notranji pomen. V knjigah o hatha jogi boste našli: “Na sotočju Gangesa in Jamune sedi mlada vdovela devica.”
Kaj boste iz tega razbrali? To je težko razumeti. Mlada vdova je sušumna nadi. Ganges je pingala nadi. Jamuna je ida nadi.

V Katha upanišadi boste našli besedo, katere pomen je opeka. Opeka tu pomeni devata ali božanstvo.

SKRIVNOST RAMAJANE

Obstaja tudi rahasja (skrivnost) Ramajane. Skrivnost Ramajane je nadzor uma. Ubijanje desetglave pošasti Ravane iz Lanke pomeni uničenje desetih hudobnih vrittijev uma, na primer kama, krodha itd. Sita je um. Rama je suddha-Brahman. Vrnitev Site iz Lanke je osredotočenje uma na Ramo (Brahman) z umikom od višaje (predmetov) in združenjem z Ramo. Sita (um) se zedini z Ramo (Brahman), svojim možem v Ajodhji (sahasrara čakra). Um se zlije z Brahmanom. To je na kratko ezoterični pomen Ramajane. To je adhjatmična razlaga Ramajane.

OBVLADOVANJE UMA, EDINA VRATA DO MOKŠE

Na tej strani je materija, na drugi strani je čisti Duh (Atman ali Brahman). Um je most med njima. Prečkajte most (obvladajte um). Dosegli boste Brahmana.

Le tisti je pravi mogotec in maharadža, ki je premagal um. Je najbogatejši človek, ki je premagal želje, strasti in um. Če je um pod nadzorom, je malo pomembno, ali bivate v palači ali v himalajski votlini, denimo Vasištha-guha, štirinajst kilometrov od Rišikeša, kjer je živel Svami Ramatirtha, najsi izvajate aktivno vjavaharo ali zgolj sedite v tišini.

Resnično je redkost najti um, ki ga izkustvo nihanja ne prizadene. Tako kot toplota, ki je neločljiva od ognja, je tudi nihanje, ki prizadene um, neločljivo od njega. Brez tega nihanja um preneha obstajati. Prav to nihanje - moč uma - moraš uničiti z nenehnim raziskovanjem Atma-džñāne.

Um je vzrok sankalpa-vikalpe. Zato moraš um nadzorovati. Morate ga zvezati.

Resnična svoboda izhaja iz umskega iznihanja. Odsev Jaza, ki se zrcali v umu, ne more biti zaznaven, če um ni osvobojen svojih nihanj, tako kot odsev lune, ustvarjen na površini razburkanega oceana, ne more biti viden ali zaznaven. Da bi dosegli samouresničitev, se moramo nenehno boriti z umom za njegovo očiščenje in stanovitnost. Le moč volje ga lahko nadzoruje in zaustavi njegova nihanja. S trojnim orožjem močne želje, šraddhe (vere) in močne volje ste lahko optimist pri vsakem poskusu, ki se ga lotite. Če je um očiščen vseh nečistoč in posvetnih madežev, bo postal izjemno miren. Vsa nihanja uma bodo ponehala. Takrat bo nastopila najvišja ništha (meditacija). Tedaj se bo končala vsa samsarična utvara, ki jo spremljajo rojstva in smrti. Takrat boste dosegli parama dhamo (najvišje bivališče miru).

Na tej zemlji ni drugega plovila, s katerim bi lahko prečkali ocean metempsihoze, kakor le obvladovanje antagonističnega uma. Samo tisti bodo dosegli svet mokše, ki so obvladali kačo uma, polno želja in nečistih vasan.

Za ljubitelje mokše, v katerih so nepremagljive želje uničene in ki si skušajo z lastnimi napori izboriti pot do Odrešenja, je že sama lahka opustitev strašnega uma njihova transcendentalna pot in takrat se počutijo, kakor da bi se jim odvalil kamen od srca. Nobena druga pot ni resnično koristna.

Če po uničenju ahankare in podjarmljenju indrij (organov) obvladate um in zadobite pravo džñāno ali razsvetljenje, se boste nedvomno osvobodili spon rojstev in smrti. Razlikovanja, kot so ‘jaz’, ‘ti’, ‘on’, bodo izginila. Z uničenjem uma bo konec vseh stisk, nadlog, trpljenja in žalosti.

KDO LAHKO NADZORUJE UM?

Um je mogoče nadzorovati z neutrudno vztrajnostjo in potrpežljivostjo, na način človeka, ki se ukvarja s praznjenjem oceana, kapljo za kapljo, s konico travne bilke.

Ptica je na obali odložila svoja jajca. Valovi so prišli in jih odplaknili. Ptica se je zelo razjezila. S kljunom je želela izprazniti ocean. Za izpraznitev oceana je uporabila vso svojo energijo. Kralj ptic je obžaloval njeno stanje in ji priskočil na pomoč. Narada, miroljubni videc, je prav tako prišel in dal ptici nekaj nasvetov. Ko je kralj oceana videl celotno situacijo, se je zelo prestrašil. Nazaj je prinesel prav vsa ptičja jajca in jih z opravičilom in poklonom izročil materi-ptici. Sadhaki (aspiranti), ki skušajo nadzorovati um, bi morali imeti enako oslovsko potrpežljivost in neumorno vztrajnost kakor ptica, ki je skušala s svojim majhnim kljunom izprazniti ocean.

Imeti morate spretnost, trmo ali nadarjenost, da ukrotite um. Ukrotiti leva ali tigra je veliko lažje kot ukrotiti lasten um. Najprej ukrotite svoj um. Potem boste zlahka obvladali tudi um drugih.

UM VZROKUJE SUŽENJSTVO IN OSVOBODITEV

Um je vzrok za suženjstvo in odrešitev človeka. “Mana eva manušjanam karanam bandhamokšajoh” - Um ima dva vidika, prvi je razločevalni, drugi pa domišljijski. Um se v svojem vidiku razločevanja osvobodi suženjstva in doseže mokšo. V svojem vidiku domišljije pa se veže na svet.

Um je tisti, ki človeka veže na ta svet; kjer ni uma, ni sužnosti. Um si zaradi nerazsodnosti in nevednosti predstavlja, da je duša zaprta in locirana v tem telesu, zaradi česar dojema, da je duša v ujetništvu. Um se natanko poistoveti s posamično dušo in sebe občuti kot ‘jaz’, zato pač misli, “Sem v ujetništvu.” Egoistični um je podlaga sužnosti. Neegoistični um je podlaga mokše.

UNIČI UM Z UMOM

Suverene posebnosti, ki so jih ponudili modrijani za izkoreninjenje bolezni uma, so zlahka dosegljive celo samo z umom. Pametni očistijo umazano platno celo samo z umazano zemljo. Proti morilski agni-astri (izstrelek) deluje varuna-astra. Kačji strup se odstrani s protistrupom uporabnega strupa. Tako je tudi v primeru džive. Ko razvijete razsodnost, uničite zablode heterogenega uma s pomočjo osredotočenega uma, kakor železo, ki odreže drugo železo.

OČISTI UM

Obvaruj se nepravilne “nosečnosti” in splavitve svojega uma. Um je podoben igrivemu otroku. Glasne energije uma morajo biti upognjene, da postanejo pasivni kanali za prenos resnice. Um mora biti poln sattve (čistosti). Usposobiti ga je treba za nenehno razmišljanje o Resnici ali Bogu.

Sistem joge zahteva, da opravimo tečaj umske in duhovne discipline. Tudi upanišade poudarjajo, da je treba strogo vaditi vrline, preden lahko dosežemo cilj. Tapas uničuje grehe, slabi indrije, očiščuje čitto in vodi do ekagrate (umske zbranosti).

Pokorščine vam bodo zagotovile umsko tišino in odstranile vznemirjenje uma, ki je velika ovira za spoznanje. Življenje v celibatu (brahmačarja), kjer nimate nobene družinske navezanosti, ki bi motila vaš um, omogoča, da se v celoti posvetite svoji duhovni sadhani. Če boste izvajali satjo in brahmačarjo, boste postali neustrašni (nirbhaja). Sčasoma boste spoznali tudi Brahmana. Zelo vztrajno, podobno pijavkam, se čvrsto oklepajte ene stvari. Potrebna je šraddha ali vera.

Arzenik, če je prečiščen in ga dajemo v ustreznih odmerkih, je blagoslov. Odpravlja številne bolezni. Izboljšuje kri. Če ga ne očistimo pravilno in ga dajemo v prevelikih odmerkih, povzroča številne slabe učinke. Kljub temu pa, ko um postane čist in nirvišaja (brez čutnih zaznav), pripelje do mokše. Če je nečist in višajasakta (ljubitelj čutnih predmetov), vodi v suženjstvo.

Blagor čistemu srcu, saj bo deležno Gospodovega daršana. Srce mora biti čisto. Tudi pogled očesa mora biti čist. V očesu je jezik. Poželjivo oko želi okusiti različne vrste lepote po svoji izbiri. Poželenje oči je prav tako nevarno kot poželenje mesa. Lepota narave izvira od Gospoda. Ustrezno trenirajte oko. Naj povsod vidi Atmana.

Jogijske metode dajejo navodila, kako naj prečistimo in izpopolnimo um ter izboljšamo ogledalo in ga ohranimo čistega, tako da se znebimo nečistoč, kot so poželenje, jeza, pohlep, nečimrnost, ljubosumje, itd. Cilj dane, džape, vrate, tirtha-jatre, seve, daje, svadhjaje, agnihotre in jadžñe je očiščenje uma.

Jezusova pridiga na gori je bistvo vadbe radža-jogijske jame. Težko je nauke prenesti v prakso. Toda če jih izvajamo v praksi, um zlahka nadzorujemo.

To je povzetek pridige:

(1) "Blagor ubogim v duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo."

(2) "Blagor tistim, ki žalujejo, kajti oni bodo potolaženi."

(3) "Blagor krotkim, kajti oni bodo podedovali zemljo."

(4) "Blagor tistim, ki so lačni in žejni pravice, kajti bodo nasičeni."

(5) "Blagor usmiljenim, kajti oni bodo deležni usmiljenja."

(6) "Blagor čistim po srcu, kajti oni bodo gledali Boga."

(7) "Blagor mirovnikom, kajti imenovali se bodo Božji otroci."

(8) "Blagor tistim, ki so preganjani v imenu pravičnosti, kajti njihovo je nebeško kraljestvo."

(9) "Blagor vam, kadar vas bodo ljudje zaradi mene trpinčili in preganjali ter lažno govorili zoper vas vse hudobije. Veselite se in bodite veseli, kajti velika je nagrada v nebesih; tako so namreč preganjali preroke, ki so bili pred vami."

(10) "Jaz pa vam pravim, da se ne upirajte zlu; kdor te udari po desnem licu, mu nastavi še drugo."

(11) "In če te kdo obtoži po zakonu in ti vzame plašč, naj vzame tudi tvoje ogrinjalo."

(12) "Ljubite svoje sovražnike kakor sebe, blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas prezirajo in preganjajo."

Preden se vsak dan odpravite na delo, pazljivo enkrat preštudirajte to pridigo Gospoda Jezusa in se čez dan enkrat ali dvakrat spomnite nauka. Sčasoma boste lahko uravnavali svoja čustva in razpoloženja, gojili krepost in izločili slabost. Imeli boste neizmeren mir in močno voljo.

Duhovna pot je ostra, trnova in neprehodna. Šruti razglaša: "Kšurasja dhara nisita duratjaja durgam pathastat kavajo vadanti, - ta pot je neprehodna in ostra kakor hoja po rezilu britve; po njej je težko iti, pravijo razumniki." Trnje je treba odstraniti s potrpežljivostjo in vztrajnostjo. Nekateri trni so notranji, drugi zunanji. Poželenje, pohlep, jeza, zabloda, nečimrnost, itd., so notranji trni. Družiti se s hudobno mislečimi ljudmi je najhujši od vseh zunanjih trnov. Zato se neusmiljeno izogibajte slabe družbe.

DELAJTE DOBRO IN SE OZRITE VASE

Vedno delajte dobro. Opazujte svoj um in se prepričajte, kaj počne. Za nadzor uma povsem zadoščajo navedene metode.

Prebudite svoje duhovne samskare s satango, džapo itd. Zaščitite jih. Razvijajte jih. Negujte jih. Vičara, sadhana, nididhjasana, satsanga bodo tlakovali dolgo pot pri nadzoru uma in doseganju mokše.

Introspekcija. Vedno imejte notranje življenje. Del uma in roke naj svoje delo opravljajo mehanično. Akrobatka je med svojimi nastopi pozorna na posodo z vodo, ki jo nosi na glavi, čeprav ves čas pleše na različne melodije. Tako se tudi resnično pobožen človek ukvarja z vsemi svojimi poslovnimi skrbmi, vendar je njegov um uprt v blažena Gospodova stopala. To sta karma-joga in džñāna-joga skupaj. To vodi k celostnemu razvoju. To je ravnovesje. To je sinteza joge. Nekateri vedantinci se razvijajo enostransko. To ni dobro.

IZVAJAJ KIRTAN

Kača ima zelo rada glasbo. Če melodično zapojete melodijo Punnagavarali, bo kača prilezla do vas. Tudi um je podoben kači. Zelo rad ima melodične melodije. Sladki zvoki ga zlahka zvabijo v past.

Napeljite ga na sladke zvoke anahate, ki ob zaprtih ušesih zvenijo iz srca. S to metodo ga je mogoče dokaj zlahka obvladati. To je laja-joga. Ganika Pingala je osredotočila svoj um na zvok "Rama, Rama", ki ga je izgovarjala papiga, in dosegla bhava-samadhi. Ramaprasad iz Bengalije, slavni bhakta, je um nadzoroval z glasbo. Glasba ima na razburjen um izjemno pomirjujoč vpliv. V Ameriki zdravniki uporabljajo glasbo pri zdravljenju številnih bolezni, zlasti živčnega izvora. Glasba tudi povzdviguje um.

Kirtan, ki je ena od devetih oblik čaščenja (navavidha bhakti), povzroči bhava-samadhi (združitev z Bogom prek bhave ali občutka). Kirtan je razširjen po vsej Indiji. Ustreza petju himen pri kristjanih. Ramaprasad je Boga spoznal s kirtanom. Njegove pesmi so zelo znane v Bengaliji. V tej kali-jugi oziroma železni dobi je kirtan enostaven način za uresničenje Boga. Neprestano prepevajte Harijevo ime. Neprestano hvalite njegove lastnosti. Deležni boste Njegovega daršana. Tisti, ki znajo dobro peti, naj se umaknejo v samoto in srčno pojejo s suddha bhavo. Sčasoma bodo vstopili v bhava-samadhi. O tem ni dvoma.

VEDNO MISLITE NA BOGA

NENEHNO MISLITE NA BOGA. ZELO ZLAHKA LAHKO NADZORUJETE UM. Tudi če samo enkrat pomislite na Gospoda Višnuja ali Šivo, tudi če samo enkrat vizualizirate ti božanstvi, se bo sattvična snov nekoliko povečala. Če pomislite milijonkrat, se bo vaš um napolnil z veliko količino sattve. Nenehno razmišljanje o Bogu stanjša um ter uničuje vasane in sankalpe.

Kadar svoj um usmerite na Gospoda Krišno v lotosu svojega srca, je vaša pozornost usmerjena na podobo Gospoda Krišne. Ko je pozornost usmerjena, se sproži duhovni tok. Ko meditirate, ta tok postane stanoviten, in ko postane meditacija zelo globoka in intenzivna, se zgodi 'združitev' (samadhi). Postanete eno z Gospodom. Vse sankalpe in vikalpe se ustavijo. Nastopi popolna 'Čitta-vritti-nirodha' (obrzdanje umskih preobrazb).

VADITE PRANAJAMO

Za obvladovanje uma sta bistveni dve stvari, in sicer prana-nirodha (obvladovanje prane) in sanga-tjaga (odrekanje sangi , t.j. druženju). S slednjim je mišljena razdružitev, vendar ne s svetom, temveč le s koprnenjem po predmetih sveta in njihovo privlačnostjo.

Pranajama ali nadzor nad dihanjem uravnava hitrost uma in zmanjšuje količino razmišljanja. Iz uma odstranjuje umazanijo (nečistoče) v obliki radžasa in tamasa.

Za nadzor uma je nujno potrebna kumbhaka (zadrževanje diha). Kumbhako boste morali izvajati vsak dan. Redno in ritmično boste morali vaditi purako, kumbhako in rečako (vdih, zadrževanje diha in izdih). Potem bo um postal ekagra. Obdobje kumbhake se bo podaljšalo s sistematično vadbo, z urejeno prehrano in ustrezno prehransko disciplino (lahka, hranljiva, satvična hrana). To je metoda hatha joge. Kumbhako se mora izvajati pod vodstvom Guruja, ki je razvit jogi.

IZVAJAJTE SAMO IN DAMO

Uparati uma (umirjenost) se doseže z vadbo same in dame. Sama je umirjenost uma, ki jo povzroči izkoreninjenje vasan. Vasana-tjaga (odpovedovanje željam) z razločevanjem predstavlja vadbo same, ene od šestih krepostnih vrlin (šatsampatti). Če se v umu pojavi želja, se ji ne prepustite. To bo predstavljalo vadbo same. Sama je ohranjanje uma v srcu s pomočjo sadhane. Sama je omejevanje uma, tako da mu ne dovolimo, da bi se pozunanjil ali popredmetil. Brzdanje zunanjih dejavnosti in indrij predstavlja vadbo dame (bahjavrittinigraha).

Če se odrečete želji po uživanju manga, je to sama. Če nogam ne dovolite, da bi odnesle mango na tržnico, če ne dovolite, da bi si ogledale mango, in če jeziku ne dovolite, da bi ga okusil, je to dama.

Pojavi se želja po zaužitju sladkarij. Ne dovolite, da bi se noge premaknile v trgovino, kjer bi kupile sladkarije! Ne dovolite jeziku, da bi okušal sladkarije! Tudi očem ne dovolite, da bi videle sladkarije! Tovrstno zadrževanje indrij se imenuje dama.

Imenuje se sama, ko ne dovolite, da bi se v vaši glavi pojavila kakršnakoli misel v zvezi s sladkarijami, in sicer z izkoreninjenjem vasan (vasana-tjaga). To izkoreninjenje vasan lahko dosežemo z vičaro, brahma-čintano, džapo, dhjano, pranajamo itd.

Sama je brzdanje od znotraj. Dama je brzdanje indrij. Čeprav praksa same vključuje prakso dame, saj se indrije ne bodo premikale in delovale brez pomoči uma, je praksa dame vseeno potrebna. Praksa dame mora iti z roko v roki s prakso same. Zgolj sama bo premalo. Sovražnika, željo, morate napasti od znotraj in od zunaj. Potem lahko sami zlahka nadzorujete um. Potem bo um popolnoma obvladljiv.

RAZVIJTE VAIRAGJO

Tisti, ki vadijo vairagjo, so pravi krotilci svojega uma. Ne hrepenijo po predmetih. Izogibajte se jim! Vairagja stanša um. Vairagja je drastično odvajalno sredstvo za um. Tatinski um drgeta in se trese, ko sliši besede: vairagja, tjaga, sanjasa. Ko sliši te tri izraze, doživi smrtni udarec.

Počasi in previdno uničite vsa središča užitka uma, kot so pogosto uživanje okusnih jedi, klepetanje, ogledi znamenitosti, glasba in družba žensk. Ohranite tri satvična središča užitka, kot so študij knjig o Atma-džñani, meditacija in služenje človeštvu. Z napredkom v meditaciji opustite služenje in študij za določen čas. Ko dosežete stanje nirvikalpa, pridigajte, delajte in razdeljujte božansko znanje (džñāna jadžñā iz Gite, XVIII-70).

Kakršen koli predmet, ki je umu zelo všeč, je treba opustiti. Katerikoli predmet, ob katerem se um nenehno zadržuje, o katerem zelo pogosto razmišlja, je treba opustiti. Če so vam zelo všeč jajčevci ali jabolka, se jim najprej odpovejte. Pridobili boste veliko miru, moči volje in nadzora nad umom.

Recimo, da imate zelo radi čaj, mango, grozdje in sladkarije. Potrudite se, da se jim odrečete in celo želji po teh predmetih. Po nekaj mesecih se bo želja ali hrepenenje zmanjšalo in počasi izginilo. Tri ali štiri ure dnevno morate posvetiti pravilni molitvi, džapi in meditaciji o Bogu. Zgornji predmeti, ki so vas prej zelo privlačili, se vam zdaj zdijo zelo odvratni. Predstavljajo pravo nasprotje vaših prejšnjih občutkov. Povzročajo vam močno bolečino. To je znak prave vairagje (brezstrastnosti) in uničenja uma.

Če vsi predmeti, ki so očarljivega videza, postanejo grozni za oko in predstavljajo pravo nasprotje nekdanjih občutij, vedite, da je um uničen. Ko se um spremeni, vam bodo predmeti, ki so prej prinašali užitek, zdaj povzročali bolečino. To je znak uničenja uma.

Stvari, ki so vas včasih hitro razvnele, vas po novem ne bodo prizadele. Priložnosti, ki bi vas prej lahko razdražile, vas zdaj ne bodo prizadele. Pridobili ste moč in vzdržljivost, moč upora, moč za spopadanje s težavami. Določene grde besede drugih ljudi, ki so vas včasih mučile, vam zdaj ne povzročajo več težav. Tudi če postanete razdražljivi in pokažete znake jeze, se zdaj znate hitro umiriti. Vse to so znaki, da ste pridobili moč volje in miselno moč. Meditacija prinaša vse te koristne rezultate.

Ko je um miren in ravnodušen do vseh užitkov, močne indrije pa hkrati obrnjene navznoter ter adžñāna uma uničena, takrat in samo takrat bodo vse plemenite besede modrega Guruja prodrle in se razširile v učenčev um, tako kot rožnata voda prežame popolnoma belo tkanino.

IMEJTE SANTOŠO

Um ljubi lagodje, sproščenost in brezbrižnost. To naravo morate zaustaviti. V umu je zakoreninjena želja po lahkotnosti in udobju. Aspiranti morajo biti zelo previdni. Ne poskušajte izpolniti svojih želja! To je eden od načinov nadzorovanja uma.

Ne smete vzeti nazaj stvari, ki ste se jim nekoč odpovedali. Ko se odpoveste nekemu predmetu, postane želja po njem za nekaj dni močna in živahna. To vznemirja vaš um. Bodite tiho! Bodite trdni! Sčasoma se poleže in odmre. Vedno, kadar se um ponovno obrača k predmetom, ki jih je zavrnil, dvignite palico viveke. Zapustil bo svojo držo in ostal tiho.

Do njega ne bodite popustljivi ali prizanesljivi. Če povečate svoja hotenja za en samcat primer, se bodo le-ti kar množili. Razkošja se bodo ponujala eno za drugim. Če mu dovolite, da si danes privošči eno razkošje, si bo jutri želel že dve. Razkošje se bo povečevalo vsak dan. Postal bo podoben preveč razvajenemu otroku. Pospravite palico in otrok bo razvajen; to velja tudi za um. Kaznovati ga boste morali s postom za vsako resno napako, ki jo naredi. Organe obdržite na njihovih pravih mestih. Ne dovolite jim, da bi se premaknili za centimeter. Dvignite palico viveke, kadar koli organ sika in dviguje glavo. S to prakso boste imeli osredotočen um. Tiste, ki se brez koprnenja po stvareh izogibajo le-tem, lahko imenujemo podjarmljeválci svojega uma.

Tisti, ki niso zadovoljni z ničemer, kar jim prečka pot, so pač le umski slabiči. Santoša (zadovoljstvo uma) je zelo velika vrlina. “Santošat paramam labham - s pomočjo zadovoljstva, dosežek bo največji.” To je en izmed štirih stražarjev širne domene mokše. Če imate to vrlino, bo vodila k doseganju satsange (druženje z modrimi), vičare (poizvedovanja o sebi) in šanti (miru).

Ko ne želite shranjevati stvari za jutri, se to imenuje asangraha buddhi. To je duševno stanje pravega sanjasija. Slednji sploh ne misli na jutrišnji dan, medtem ko ima družinski gospodar, nasprotno, sangraha buddhi. Biti moramo svobodni kot skovik, ki nima sangraha buddhija.

SPREJMITE VSE, KAKOR PRIDE

Sprejmite vse, kar pride, namesto da bi se pritoževali. S tem izkoristimo vsako priložnost. Zlahka se razvijemo, pridobimo znatno mentalno moč in uravnovešenost uma. Razdražljivost izgine. Razvijeta se moč vzdržljivosti in potrpežljivosti.

Če morate živeti sredi hrupa, se ne pritožujte, ampak imejte od tega korist. Zunanje motnje lahko izkoristimo za vadbo koncentracije. Razviti morate moč, da delate nemoteno, ne glede na to, kaj se dogaja v okolici. Ta moč pride z vajo in je uporabna na različne načine. Naučiti se delati v različnih pogojih pomeni napredek in veliko mero duševnega nadzora.

ZATECI SE K SATSANGI

Uma ne morete obvladati brez jasne predstave o njegovi naravi. Vzvišena misel um nadzoruje, nizkotna misel pa ga vznemirja. Človek se mora družiti z duhovnimi ljudmi in se izogibati tistim z družbenega roba.

Družba duhovnih oseb in dobro okolje imata ogromno vlogo pri povzdigovanju uma. Satsanga zelo pomaga pri doseganju mokše. Drugega načina ni. Temeljito prenovi um in spremeni njegovo sedanjo radžasično naravo. Odstrani stare višaja-samskare in napolni um s sattvičnimi samskarami. Satsanga uniči tri ognje: adhjatmično, adhibhautično in adhidaivično tapas, ter ohladi antahkarano. Uničuje moho. Če vam je na voljo satsang, ne potrebujete nobenega romanja v na svete kraje (tirtha). To je tirtha vseh tirth. Kjerkoli je satsang, je sveti triveni (sotočje treh svetih rek) že tam.

Izničite ta um adžñāne (nevednosti) z močjo stalnega druženja s svetimi možmi (satsang). Če ni pozitivne dobre družbe, imejte negativno dobro družbo knjig, ki so jih napisale uresničene osebe, in knjig, ki obravnavajo Atma-džñāno (duhovno znanje), kot so dela Šri Šankare, Jogavasištha, Šri Dattatreja avadhuta Gita, Upanišade, Brahma-sutre, Atma-purana, Sarva-Vedanta-Siddhanta-Sara-Sangraha, Šri Šankaračarjev Aparokšanubhuti itd.

Študij navdihujočih knjig pomaga pri duhovni sadhani, vendar preveč študija povzroči močvarno stanje možganov. Ko se vrnete iz meditacije, lahko občasno za kratek čas preučujete knjige, kot so Avadhuta-Gita, Jogavasišta, Katha-upanišada, Brihadaranjaka-upanišada. To bo povzdignilo um.

Če ste v družbi sanjasijev, če berete knjige o jogi, vedanti itd., se v umu vzpostavi mentalni oprijem za dosego božje zavesti. Zgolj miselno oprijemanje vam tudi ne bo veliko pomagalo. Potrebni so goreča vairagja, goreča mumukšutva, sposobnost za duhovno sadhano, namera in stalna uporaba ter nididhjasana (meditacija). Šele potem je mogoča samouresničitev.

IZNIČITE SANKALPE

Ideje razlikovanja te ali one osebe, mene ali tebe ali tega ali onega predmeta se nanašajo samo na um. Znebite se uma z mečem abhavane (nemišljenja). Enega po enega ubijte vojake, ko se valijo iz trdnjave. Nazadnje boste zavzeli trdnjavo. Na isti način uničite vsako misel eno za drugo, ko se pojavi v umu. S tem bo um naposled zavojevan.

Če vam uspe izničenje vseh vrst kalpan (predstav, misli), kakor gostih oblakov, ki jih razprši viharni vihar, se bo um absorbiral v Vir, Čit (Absolutno zavest). Tedaj boste osvobojeni vseh vrst stisk, skrbi in tegob. Le tako boste deležni večne sreče in bogastva mokše.

Um je maja. Če se človek divje usmeri k čutnim predmetom, maja prevzame oblast nad človekovom. Skozi um maja povzroči opustošenje. Ta nižji nagonski um te povleče dol skozi vsakovrstne drobne čutne užitke in te zavaja na različne načine. Maja s svojo močjo v umu vzbudi na milijone sankalp. Dživa postane žrtev sankalp.

Ta nižji manas se ne more približati tistim, ki imajo močno viveko (moč razlikovanja oz. razsodnost) med Sat in Asat (resničnim in neresničnim). Pri ljudeh, ki imajo tako razsodnost kot tudi precejšnjo odločnost, je majo zmeraj možno zaznati, Jaz pa se uresničiti. S pomočjo teh moči, tj. viveke in volje, ga je mogoče nadzorovati.

Ubijte nižji um, sovražnika Atmana, s pomočjo višjega in satvičnega uma. Nenehno uporabljajte vičaro, viveko in čisti razum, kadar vas predmeti motijo, zavajajo. Ko razum razprši temo čutnih utvar, ki prekrivajo um, se ta še vedno vrača k stvarem, ki so zavajajoče kakor privid vode v puščavi. Vedno znova treniraj svoj razum, dokler se ne utrdite v znanju. Moč avidje je res velika.

Odpovejte se željam; odpovejte se sankalpam predmetov. Gojite vairagjo. Odpovejte se temu malemu lažnemu jazu. Vse sankalpe obkrožajo in ovijajo ta jaz. Ne posvečajte veliko pozornosti telesu. Čim manj razmišljajte o telesu in njegovih željah.

Ne imejte sankalpe. Nihajoči um bo odmrl kar sam od sebe. Stopil se bo v Brahmanu (arupa manonasa). Takrat boste doživeli sakšatkaro (blaženo videnje Atmana). Ko umre um, ‘jaz’, ‘ti’, ‘on’, ‘to’, ‘ono’, čas, prostor, dživa, džagat, vse bo izginilo v nič, izginila bo ideja o notranjosti in zunanjosti. Prisotna bo le ena izkušnja Enega, akhanda (nedeljivega) čidakaša, ki je paripurna (polnost vsega). Vsi dvomi in zablode bodo izginili zaradi džñāne v srcu.

UNIČI EGO

Poskusiti morate uničiti ne le misli (sankalpe), temveč tudi sam um in aham vritti, ki se idenstoveti s telesom, ter vjavaharični buddhi, ki ustvarja dživa-bhavo in raznolikost sveta. Potem boste utemelejeni v stanju svarupe (sahadža-sat-čit-ananda-nirvikalpa). To je resnično stanje moune ali advaita Brahmaništhe. Nadzorovanje uma vključuje nadziranje buddhija in izničenje malega jaza, lažne samovšečne osebnosti.

Gospod Jezus pravi: “Izpraznite svoj jaz in napolnil vas bom.” To pomeni: “Uniči svoj egoizem. Napolnjen boš z Bogom.” To praznjenje pomeni “joga-čittavrittinirodhah - brzdanje vseh mentalnih premen.” Ta proces praznjenja oziroma “brisanja uma” je nedvomno izzivalna disciplina. Vendar bo nenehna intenzivna praksa prinesla uspeh. O tem ni dvoma. Edino s tovrstno strogo disciplino se lahko dvignete do stopnje naporne brezosebnosti, s katere nadarjene duše uzrejo oddaljene vizije in uživajo v višjem, božanskem življenju.

Če je um - potem ko ga je posvetil Guru in je spoznal pravi pomen Ved -, osvobojen vseh sankalp ‘jaza’, lahko z meditacijo o Atmanu um odvrnemo od raznih bolečin in ga navadimo, da počiva na subjektivnem blaženem Atmanu.

VADITE BRAHMA-VIČARO

Ne spopadajte se z umom in se z njim ne borite. To je zapravljanje energije. To je velik napor in izčrpavanje moči volje. Ne bojujte se z umom. Živite v Resnici. Živite v OM-u. Živite v Atmanu z vičaro, Brahma-bhavano in nididhjasano. Vse ovire, vsi moteči dejavniki, vsa gibanja bodo izginili sami od sebe. Poskusite, vadite, začutite in spoznajte uporabnost metode vičare. Popoln nadzor nad umom lahko dosežemo le z Brahma-vičaro. Pranajama, džapa in različne druge metode so le pomožne.

NE DOVOLITE, DA VAS NEUSPEHI ODVRNEJO

Ne dovolite, da vas neuspehi odvrnejo, temveč se še naprej trudite po svojih najboljših močeh. Ne razmišljajte o svojih napakah in neuspehih. Oglejte si jih le zato, da bi ugotovili, zakaj vam ni uspelo, in nato poskusite znova. S tem boste pregnali težnje, ki so vas pripeljale do njih, medtem ko jim razmišljanje o njih le daje novo moč. Ne delajte si veliko skrbi zaradi majhnih neuspehov. Ne obupajte in se ne obremenjujte z neuspehi.

Nekateri ljudje imajo navado, da poskušajo narediti eno stvar, medtem ko razmišljajo o drugi. Tem ljudem vedno spodleti. Misleči del uma mora delovati v harmoniji z delom uma, ki deluje. Medtem ko se ukvarjamo z enim predmetom, naše misli ne smejo zaiti k drugemu. Ko berete, mislite samo na branje. Ne razmišljajte o tekmi kriketa. Medtem ko igrate tekmo kriketa, ne razmišljajte o študiju. Pogost vzrok za neuspeh je prizadevanje, da bi razmišljali o več kot eni stvari hkrati.

Kadar koli gojite nijamo (verske zapovedi oz. pravila za življenje), naj bo to do črke natančno. Ne recite: “Naredil bom to, kolikor je mogoče.” Ta izraz, kolikor je mogoče, bo dal umu prizanesljivost. Um bo preprosto čakal na priložnost in se bo zlahka prepustil prvi skušnjavi, kadarkoli se bo pojavila prva priložnost. Zato bodite strogi.

ZAUSTAVITE TAVANJE UMA

Pri večini ljudi je bilo umu dovoljeno, da divja in sledi svoji sladki volji in želji. Vseskozi se spreminja in pohajkuje. Skače od enega predmeta do drugega. Je nestanoviten. Želi si raznolikosti. Monotonost ga navdaja z odporom. Je kot razvajen otrok, ki mu starši veliko privoščijo, ali slabo izurjena žival. Pri mnogih med nami je um podoben menažerijam divjih živali, od katerih vsaka sledi svoji lastni naravi in hodi po svoje. Brzdanje uma je veliki večini ljudi tuje.

Ta tavajoča navada uma se kaže na različne načine. Vedno boste morali biti pozorni, da ustavite tavajočo navado uma. Um družinskih ljudi blodi po kinu, gledališču, cirkusu itd. Sadhujev um se potika po Varanasiju, Vrindavanu in Nasiku. Mnogi sadhuji se med sadhano ne držijo enega kraja. Navado umskega pohajkovanja je treba nadzorovati tako, da s pomočjo vičare dosežemo njegovo čistost in stalnost . Um je treba usposobiti, da se med meditativnim življenjem vsaj pet let drži enega kraja, ene metode sadhane, ene poti joge, bodisi karme, bhakti ali vedante, enega duhovnega cilja in enega vodnika. “Kotrljajoči se kamen je brez mahu.” Ko začneš študirati neko knjigo, jo moraš dokončati, preden se lotiš druge. Ko se lotiš katerega koli dela, se moraš z vsem srcem posvetiti tekočemu delu in ga dokončati, preden se lotiš drugega dela. “Ena stvar naenkrat in to dobro opravljena, je zelo dobro pravilo, kar lahko potrdi marsikdo.” To je jogijev način delovanja. To je zelo dobro pravilo za uspeh v življenju.

Ne imejte kozjega uma ali prostitutkinega srca. Koza se nekaj sekund pase na enem travniku in takoj skoči na oddaljeno zaplato, čeprav je na prvem travniku veliko trave za jesti. Tudi omahljiv um skače od ene sadhane do druge sadhane, od enega Guruja do drugega Guruja, od bhakti joge do vedante, od Rišikeša do Vrindavana. To je zelo škodljivo za sadhano. Držite se enega Guruja, enega kraja, ene oblike joge, ene vrste sadhane. Bodite stanovitni in trdni. Le tako boste uspešni. Imejte stalen, odločen um.

Disciplinirajte um. Povejte umu: "O um! Bodi stanoviten. Bodi osredotočen na eno idejo. Absolut je edina Realnost.” Če ta vseeno blodi, če omahuje, pojdi na samoten kraj in se parkrat ostro klofni po obrazu. Potem bo um postal stabilen. Samokaznovanje zelo pomaga pri nadzorovanju tavajočega uma. Prestrašite um, kot da ga boste pretepli z bičem ali palico, kadarkoli zablodi od lakšje, kadarkoli se mu porajajo zle misli.

Um vas mika in zavaja s pomočjo predmetov. Iz daljave se nudi očarljiv pogled. Dokler predmeta ne dosežete, se vam bo od daleč zdel prijeten. Ko ga dejansko dobite, postane vir nadlog in bolečine. Želja je pomešana z bolečino. Predmeti so tako zavajajoči, da na ta način pogosto prevarajo celo modre. Resnično moder človek je tisti, ki lahko zazna iluzorno naravo teh predmetov.

Um vas vedno napeljuje k različnim ogledom znamenitosti. Vse to so prazni triki uma, da bi vas odvrnil od cilja. Vedno uporabljajte svojo viveko. Nagovorite svoj um takole: “O neumni um, ali nisi že prej videl različnih krajev in pokrajin? Kaj je v ogledu znamenitosti? Počivaj v Atmanu v sebi. On je samozadosten. Tam lahko vidiš vse. On je purnakama; on je purnarupa. (vsebuje vse oblike; je Lepota vseh lepot). Kaj boš videl zunaj? Ali niso to isto nebo, ista zemlja, iste strasti, isto prehranjevanje, isto klepetanje, isto spanje, iste latrine, isti pisoarji, ista pokopališča povsod?”

Na začetku sem svojemu umu dajal dolgo vrv. Šepetal mi je: "Pusti me na Kumbha Melo v Allahabadu." Rekel sem: "Dragi prijatelj, moj um! Lahko greš.” Takoj ko bi se vrnil, bi vprašal: “O moj um, ali si zdaj zadovoljen? Kako si tam užival?" Tedaj bi od sramote sklonil svojo glavo. Postopoma je zapustil svoje stare navade in postal moj pravi prijatelj, vodnik in guru s pravimi nasveti, ki jih daje na poti k doseganju najvišjega cilja.

Ne dovolite, da bi um taval sem in tja kakor pohajkujoči ulični pes. Vedno ga imejte pod nadzorom. Samo tako ste lahko srečni. Vedno mora biti pripravljen ubogati in izpolnjevati vaše želje. Če vam um reče: “Pojdi na vzhod,” pojdite na zahod. Če vam um reče: "Pojdi na jug", pojdite na sever. Če vam um reče: "Pozimi si privoščite vroč čaj, si privoščite skodelico ledeno mrzle vode". Plavajte kakor riba proti miselnemu toku. Um boste zlahka nadzorovali.

Ukažite mu nekaj, česar ne mara početi, in se bo uprl. Pregovorite ga in bo ubogal.

Če umu zaplenimo vsa središča užitkov vseh čutnih predmetov, se oklene vairagje in tjage in se mora naravno pomakniti k Atmanu. Mentalno se odpovej vsemu in z doseganjem Atma-džñāne uniči um. Počivajte v samoobstoječem brahmičnem sedežu. Samo z neustrašno energijo si je možno zagotoviti neboleče bogastvo mokše.

SPREMENITE NAVADE

Um je množica navad. Slabe navade in predsodki, skriti v posameznikovi naravi, bodo nujno priplavali na površje uma, ko se bo ponudila ustrezna priložnost. Če spremenite navade, lahko spremenite tudi svoj značaj. Posejte dejanje, požanjete navado. Posejte navado; požanjete značaj. Posejte značaj, požanjete usodo. Navade nastanejo v zavestnem umu. Ko pa se z nenehnim ponavljanjem utrdijo, se spustijo v globine nezavednega uma in postanejo naša druga narava.

Čeprav je navada druga narava, jo je mogoče spremeniti z novo zdravo, prijetno navado še močnejšo po naravi. Vsako navado lahko spremenite s potrpežljivim prizadevanjem in vztrajnostjo. Navado spanja podnevi, poznega vstajanja, glasnega govorjenja, itd., je mogoče postopoma spremeniti z razvijanjem novih navad.

Z malo vaje lahko spremenite svoj rokopis. Prav tako lahko z novim načinom razmišljanja spremenite svojo usodo. Ko z vrvjo in vedrom črpate vodo iz vodnjaka z opečnim ometom, se vzdolž opeke oblikuje določen žleb, po katerem vrv zlahka teče. Tudi mentalna sila (um) drsi zlahka ali gladko teče po žlebovih v možganih, ki so nastali z nenehnim razmišljanjem v določeni smeri. Zdaj razmišljaš: "Jaz sem telo." Rajši pomisli: "Jaz sem Brahman." Sčasoma se boš utrdil v brahmanski zavesti.

Z duhovno sadhano, vičaro, meditacijo, pranajamo, džapo, samo in damo se pri sadhaku oblikuje popolnoma nov um z novimi občutki, novimi živčnimi kanali, novimi brazdami v možganih, po katerih um vijuga in se premika, novimi živčnimi tokovi in novimi možganskimi celicami itd. On

nikoli več ne bo razmišljal o zadevah, ki težijo k samopoveličevanju. Razmišljal bo o dobrobiti sveta. Mislil, čutil in deloval bo v smislu enotnosti.

Ne bodite suženj ene same ideje. Vsakič, ko dobite nove zdrave ideje, se morate starim idejam odpovedati. Velika večina ljudi je sužnjev starih preživetih idej. Nimajo dovolj moči, da bi spremenili stare navade v umu in opustili stare ideje. Ko slišite novo in presenetljivo novico, ste presenečeni. Ko vidite novo stvar, ste presenečeni. To je naravno. Z novimi idejami je še veliko bolj. Um se giblje po starih, ozkih tirnicah. Neposredno ali posredno je navezan na nekatere prijetne ali priljubljene ideje. Po nepotrebnem se drži ene ideje kot lepilo in je nikoli ne opusti. Za um je velika preizkušnja, da sprejme novo idejo. Kadarkoli želite v um vpeljati kakšno novo, zdravo idejo in se izogniti kakšni stari preživeti ideji, se um bori proti temu in se silovito upira. Zamisel postavite v bližino kolesnic. Počasi jo bo prevzel. Morda se bo na začetku besno uprl, da bi jo prevzel. Pozneje jo bo s prepričevanjem in urjenjem sprejel in asimiliral.

V umu nenehno poteka notranji boj med svabhavo (lastno naravo) in voljo, med starimi posvetnimi navadami in novimi duhovnimi navadami v primeru aspirantov, med starimi višaja-samskarami in novimi duhovnimi samskarami, med subha vasanami in asubha vasanami, med viveko in instinktivnim umom ter indrijami. Vsakič, ko poskušate spremeniti slabo navado in vzpostaviti novo navado, bo sledil notranji boj med voljo in svabhavo. Če poskušaš pregnati jezo, poželenje itd., bodo rekle in trdile: “O duša! Dala si nam dovoljenje, da ostanemo v tem telesnem domu dlje časa. Zakaj nas zdaj hočeš pregnati? "V času tvojih vznemirjenj in strasti smo ti veliko pomagali. Imamo vso pravico, da ostanemo tukaj. Vztrajali bomo, upirali se bomo vsem tvojim prizadevanjem, da bi nas pregnala; motili bomo tvojo meditacijo in se vedno znova vračali.” Svabhava se bo na vso moč trudila, da se vrne k svoji stari navadi. Nikoli ne popustite. Volja bo na koncu zagotovo zmagala. Tudi če vam enkrat ali dvakrat ne uspe, to ni pomembno. Ponovno uporabite voljo. Na koncu bo čista, močna in neustavljiva volja zagotovo uspela. O tem ni dvoma. Ko se vaš razum razvija, ko s študijem, stiki z modrimi in meditacijo postajate vse modrejši, mora biti vaš um dobro pripravljen, da v vsakem trenutku sprejme nove, zdrave, razumne ideje in se izogne starim, bolezenskim. To je zdrava rast uma.

UM JE LE VAŠE ORODJE: LEPO RAVNAJTE Z NJIM

Um je le vaše orodje ali instrument. Z njim morate znati lepo ravnati. Kadar se v umu pojavijo čustva, razpoloženja, občutki, jih ločite, preučite njihovo naravo, jih razčlenite in analizirajte. Ne poistoveti se z njimi. Bistveni “Jaz” je popolnoma ločen od njih. To je tiha priča (sakši). Obvladajte svoje impulze, čustva in razpoloženja ter se s položaja sužnja dvignite v duhovnega kralja, ki jim lahko vlada s silo in močjo. V resnici ste večni, vseprežemajoči Atman. Iztrgajte se tiraniji uma, ki vas je tako dolgo zatiral, vladal nad vami in vas do zdaj izkoriščal. Pogumno dvignite glavo kakor lev. Pridajte si veličastnost svojega Jaza in bodite svobodni.

Postanite izurjen voznik subtilnega, močnega stroja-uma. Uporabite vse umske sposobnosti za svojo najboljšo korist. Um bo postal precej dober in voljan služabnik, ko boste vedeli, kako se z njim spretno spopasti. Uporabljajte tudi podzavestni um; predajate mu ukaze, naj dela za vas, ko spite in celo kadar ste pri zavesti ! V trenutku bo za vas uredil, analiziral in preuredil vsa dejstva in številke.

Um je zelo elastičen, če poznate skrivnost, kako ga upravljati. Lahko ga po želji upognete. Ustvarite lahko odpor do stvari, ki so vam zdaj najbolj všeč, in naklonjenost do tistega, kar zdaj sploh ne marate.

Naredite stvar, ki je um ne želi narediti. Ne počnite stvari, ki jo um želi narediti. To je eden od načinov razvijanja volje in obvladovanja uma.

OHRANITE POZITIVNO NARAVNANOST

Poskusite pridobiti moč zapiranja (umskih duri) pred škodljivimi ali nezaželenimi vplivi tako, da si s posebno naravnanostjo uma ustvarite pozitivno naravnanost. S tem lahko postanete dovzetni za vse višje impulze duše v sebi in za vse višje sile in vplive od zunaj. Predlagajte si: “Zapiram se; naredim se pozitivnega za vse, kar je spodaj, ter odprtega in dovzetnega za vse višje vplive, za vse, kar je zgoraj.” Če zavestno zavzamete to držo uma, vam kmalu preide v navado. Vsem nižjim in nezaželenim vplivov iz vidnega in nevidnega sveta življenja so vrata zaprta, medtem ko so vsi višji vplivi povabljeni in v kolikor so povabljeni, bodo vstopili.

V umu obstaja dvom; obstaja tudi resničnost. Pojavi se dvom, ali Bog obstaja ali ne. To se imenuje samšaja-bhavana. Pojavi se še en dvom, ali lahko uresničim Brahmana ali ne? Potem pa se oglasi drug glas: “Bog oziroma Brahman je resničen. Je trdna, konkretna resničnost kakor sadež indijske kosmulje v moji roki. Je gmota spoznanja in anande (pradžñānaghana, čidghana, anandaghana). Lahko jo uresničim!” Nekaj smo jasno razumeli in te ideje so dobro utemeljene in vgrajene. Nekatere ideje so ohlapne in niso trdne, pridejo in odidejo. Ideje bomo morali gojiti in jih ozemljiti, dokler ne bodo čvrsto vsajene in zasidrane. Razjasnjevanje idej bo odpravilo umsko zbeganost in zmedo.

Kadar se pojavi dvom, “ali Bog obstaja ali ne, ali mi bo uspelo samouresničiti se ali ne,” ga je treba razbliniti z dobro usmerjenimi predlogi in trditvami, kot so: “To je res; uspelo mi bo. O tem ni dvoma. V mojem slovarju, v mojem besednjaku ni besed, kot so ‘ne morem’, ’nemogoče’, ’težko’ , itd. Pod soncem je vse mogoče. Nič ni težko, če se trdno odločite. Silna odločnost bo prinesla optimizem za uspeh v vsaki zadevi ali podvigu.

MOČ POMOŽNIH SIL

V notranjosti obstajajo tudi sile pomoči, ki delujejo proti sovražnim silam demonske narave. Če desetkrat ponovite Om ali Rama, če pet minut sedite v meditaciji, vas bo samskara tega gnala, da boste kasneje mantro ponovili celo večkrat in da boste kar nekaj časa sedeli v meditaciji, čeprav boste zaradi sile maje ali avidje pozabili na vso duhovnost. Sovražne sile, npr., poželenje, jeza itd., vas bodo hotele podreti na tla; duhovni tokovi, sile sattve in subha vasane, pa vas bodo skušale popeljati k Bogu. Če vam zle misli pridejo na pamet enkrat na mesec namesto trikrat tedensko (ne pozabite, da je slabo mišljenje začetek prešuštva), če se razjezite vsak mesec enkrat namesto enkrat tedensko, je to znak napredka, znak vaše močnejše volje; znak naraščajoče duhovne moči. Bodite dobre volje. Vodite dnevnik duhovnega napredka.

Um, ki ohranja upanje in je vedno samozavesten, pogumen in odločen v svojem namenu, katerega se drži, pritegne k sebi - iz elementov - stvari in moči, ki so temu namenu naklonjene.

NEKAJ SMERNIC ZA OBVLADOVANJE UMA

Um je tako oblikovan, da se spušča v skrajnosti. S sadhano ali duhovno prakso ga je treba pripeljati do uravnoteženega stanja (samata). Po svoji naravi je enostranski. Njegov celostni razvoj je treba doseči z miselnim urjenjem ali usposabljanjem.

Iskreno in zavzeto iščite v sebi. Ne zaupajte umu in indrijam, saj sta tvoji sovražnika. Ženske in bogastvo so tvoji zagrizeni sovražniki. To sta dve veliki zlobi.

Um nadvladuje človeka s silo navezanosti, hrepenenja, samskare in vasane (nagnjenje, prikrita želja, volja po posedovanju in uživanju, želja po svetu). Izvaja različne trike. Ko enkrat spoznaš njegove metode, se bo skrival kakor tat. Nič več te ne bo vznemirjal.

Pri obvladovanju uma moraš upoštevati sedem stvari: (1) Znebi se moraš vseh želja, vasan in trišn. (2) Nadzorovati moraš svoja čustva. Nadzorovati moraš temperament, da ne boš čutil jeze ali nepotrpežljivosti. (3) Nadzorovati moraš sam um, tako da bodo misli vedno mirne in neomadeževane. (4) Nadzorovati moraš živce, ki jih vodi um, tako da bo ta čim manj razdražljiv. (5) Opustiti moraš abhimano. Le-ta krepi um. To je seme uma. Če si postal nirabhimani, kako neki bodo lahko na vas vplivale kritike, posmeh in obsojanje? (6) Neusmiljeno moraš uničiti vse navezanosti. (7) Odreči se moraš vsem upanjem in predsodkom.

Naslednje ti bo nedvomno prineslo duševni mir. (1) Izogibaj se družbi zlobnih oseb. (2) Živi sam. (3) Zmanjšaj svoje želje. (4) Ne prepiraj se. Prepiri rodijo občutek sovražnosti. Je čista potrata energije. (5) Ne primerjaj se z drugimi. (6) Ne prisluškuj javnim kritikam. (7) Opusti misel o nazivu in slavi.

Po besedah Maharši Patandžalija bodo maitri (prijateljstvo med enakimi), karuna (usmiljenje do podrejenih), mudita (zadovoljnost z nadrejenimi), upekša (ravnodušnost do lopovov) prinesli čitaprasado ali umski mir.

S svojim višjim satvičnim umom bi se morali izogibati tistim, ki tekajo za predmeti, in, napredujoč še višje, bi morali brez obupavanja v srcu kopičiti bogastvo tapasje, da bi osvojili tisti neumrljivi vrhovni sedež (parama pada). Kakor cesar, ki pod svojo oblast spravi vse kralje na zemlji, je treba tudi nihajoči um spraviti pod popoln nadzor stabilnega uma, s čimer potem slednji doseže svoje lastno stanje, ki je Najvišje.

31. poglavje

KONCENTRACIJA

“Tatpratišedhartham-ekatattvabhjasah - Da bi to (premetavanje in različne druge ovire, ki blokirajo osredotočenost uma) odstranili, (je nujno) vaditi osredotočanje na eno samo stvar.”

(Patandžali-jeve Joga sutre, I-32)

KONCENTRACIJA, KLJUČ DO MIRU

Posvetni užitki krepijo željo po uživanju še večjih užitkov. Zato je um posvetnežev zelo nemiren. V njem ni zadovoljstva in miru. Um ne more biti nikoli zadovoljen, ne glede na količino užitkov, s katero ga zalagate. Bolj ko uživa v užitkih, bolj si jih želi. Zato imajo ljudje silne težave in so izredno vznemirjeni zaradi svojega uma. Zato so rišiji menili, da je za odpravo teh težav in tegob najbolje um prikrajšati za vse čutne užitke. Kadar je um skoncentriran ali ugasel, nas ne more drezati, da bi iskali nadaljnje užitke, zato so vse motnje in težave za vedno odpravljene, mi pa dosežemo pravi mir.

V umu je moč pozunanjenja in popredmetenja, kar je pravzaprav eno in isto. To vodi do bahirmukha vrittija. Um je usmerjen k različnim predmetom. Mentalna energija, moč uma, se razprši v različne smeri. Žarki uma so podobni žarkom svetlobe, ki se pri posvetovno mislečih osebah razpršijo. Ko se žarki uma razpršijo po različnih predmetih, se pojavi bolečina. Ko se žarki s pomočjo vaje zberejo in skoncentrirajo, um postane zbran in ste deležni anande (sreče) od znotraj.

Ko po šestih letih vidite svojega dragega prijatelja, doživite izkustvo anande, ki pa ne prihaja od osebe, temveč iz vaše notranjosti. Um postane za nekaj časa koncentriran in srečo dobiš iz svoje notranjosti.

Ko ste v Kašmirju in uživate v slikoviti pokrajini Muttana, Gulmarga, Sonamarga, Čašmašahija in Anantanaga, bo vaš um nenadoma šokiran, če boste prejeli telegram, ki prinaša nesrečno vest o prezgodnji smrti vašega edinca. Pokrajina vas ne bo več zanimala. Za vas je izgubila svoj čar. Pozornost je izrinjena. Nastopi depresija. Koncentracija in pozornost sta tisti, ki vam dajeta užitek pri ogledu znamenitosti.

Za namene koncentracije boste morali potrpežljivo zbrati razpršene žarke uma z vairagjo in abhjaso, s tjago (odrekanjem) in tapasom, nato pa pogumno in z neumorno energijo korakati proti Bogu oz. Brahmanu. Z nenehno sadhano (duhovno prakso) je treba zaustaviti um, da se ne bi pozunanjil, marveč pomaknil proti Brahmanu, svojemu prvotnemu domu. Ko so mentalni žarki zgoščeni, se začne razsvetljevanje.

PONAZORITVE NARAVE UMA

Um se lahko primerja z živim srebrom, ker so njegovi žarki razpršeni po različnih predmetih. Primerjajo ga z opico, ker skače z enega predmeta na drug predmet. Primerjajo ga z gibajočim se zrakom, ker je čančala. Primerjajo ga s podivjanim slonom, ker je strastno zagnan. Um je znan po imenu Velika ptica, ker skače z enega predmeta na drug predmet, tako kot ptica skače z ene vejice na drugo, z enega drevesa na drugo. Radža joga nas uči, kako osredotočiti um in kako nato izprazniti najgloblje kotičke lastnega uma.

RAZLIČNE STOPNJE KONCENTRACIJE

Kšipta, mudha, vikšipta, ekagra in niruddha je pet jogijskih bhumik. Čitta ali um se pojavlja v petih različnih oblikah. V stanju kšipta so žarki uma razpršeni na različne predmete. Um je nemiren in skače z enega predmeta na drugega. V stanju mudha je um otopel in pozabljiv, v stanju vikšipta se um skuša zbrati, torej je občasno miren, drugič pa raztresen. Z vadbo koncentracije se um trudi, da bi bil zbran. V stanju ekagra je osredotočen. Tedaj je v njem prisotna samo ena ideja. V stanju niruddha je um pod popolnim nadzorom. Dharano izvajamo, da bi zaustavili spremembe uma.

MOČ KONCENTRACIJE

Z upravljanjem uma boste le-tega lahko spravili pod svoj nadzor, ga pripravili do tega, da bo deloval po vaših željah in svoje moči osredotočil, kamor želite. Kdor se je naučil upravljati z umom, bo dobil pod svoj nadzor celotno naravo. Moč človeškega uma nima meja. Bolj ko je koncentriran, več moči je usmerjene v eno točko.

Znanstvenik koncentrira svoj um in iznajde marsikaj. S koncentracijo razpre plasti grobega uma in prodre globoko v višja področja uma ter pridobi globlje znanje. Vse energije svojega uma skoncentrira v enem samem žarišču in se posveti gradivom, ki jih analizira, ter tako odkrije njihove skrivnosti.

KONCENTRACIJA, NAŠA NAJPOMEMBNEJŠA NALOGA

Šri Šankara v komentarju k Čhandogja Upanišadi (VII-xx-1) piše, da naša dolžnost sestoji iz nadzora čutov in koncentracije uma. Dokler misli nekoga niso docela uničene z vztrajno vadbo, se mora človek zmeraj osredotočiti na eno resnico naenkrat. S takšno vajo se bo v umu pojavila enoumnost, množice misli pa bodo takoj izginile. Osredotočenost nasprotuje čutnim željam, blaženost vrvežu in skrbem, vztrajno razmišljanje zmedenosti, uporabno razmišljanje lenobi in utrujenosti, navdušenje pa slabi volji.

Rojen si, da osredotočiš um na Boga, potem ko si zbral miselne žarke, ki so se razpršili na različne predmete. To je vaša pomembna naloga. Na to dolžnost pozabljate zaradi zablod glede družine, otrok, denarja, moči, položaja, spoštovanja, naziva in slave.

Po očiščenju vam koncentracija uma na Boga lahko prinese resnično srečo in znanje. Rodili ste se samo za ta namen. K zunanjim predmetom vas odnašata raga in moha (navezanost in zabloda zaljubljenosti).

Usmerite um k Atmanu, se pravi na vseprežemajočo, čisto Inteligenco in samosijoči blišč (svajamdžjotiš). Trdno vztrajajte v Brahmanu. Potem boste postali Brahma-samstha, utrjeni v Brahmanu.

KAKO SE OSREDOTOČITI

Vadite umsko koncentracijo. Če se boste poskušali osredotočiti na svoje misli, boste ugotovili, da je oblikovanje umskih podob naravna potreba. Ne morete si pomagati. Um osredotočite na en predmet, na eno idejo. Kadar pobegne od lakšje, ga vedno znova pritegnite in ga fiksirajte tja. Nikar ne dovolite, da bi um ustvaril na stotine miselnih oblik. Zrite vase in pozorno opazujte um. Živite sami ! Izogibajte se družbi. Ne mešajte se z ljudmi. To je pomembno. Ne dovolite, da bi se umska energija razpršila na prazne misli, prazne skrbi, prazno domišljijo ter prazne slutnje in strah. Z nenehno vajo ga prisilite, da se pol ure drži ene miselne oblike. S stalno in neprekinjeno prakso poskrbite, da se um preoblikuje v eno samo obliko, in jo ohranjajte čim dlje, več ur skupaj.

KAJ JE KONCENTRACIJA?

“Desabandhas-čittasja dharana - Koncentracija je dolgotrajno stanovitno zadrževanje uma na eni obliki ali predmetu” (Joga sutre, III-1). “Dharana je fiksiranje uma na zunanji predmet ali notranjo čakro ali neko abstraktno idejo, denimo Aham brahmasmi” (Joga sutre, III-1).

KONCENTRACIJA NA NOTRANJE ČAKRE

Radža jogi se osredotoča na trikuti (adžñā čakro, prostor med obrvema), ki je sedež uma v budnem stanju. Če se osredotočite na to območje, lahko zlahka nadzorujete um. Meditacija in osredotočanje na adžñā čakro vodita do enostavnega obvladovanja uma. Nekateri ljudje med koncentracijo na ta predel zelo hitro opazijo svetlobo, celo po enem dnevu vadbe. Kdor želi meditirati na Virat in kdor želi pomagati svetu, naj za svojo koncentracijo izbere ta predel telesa.

Vdani častilec oz. bhakta naj se osredotoči na srce, sedež čustev in občutkov. Kdor se osredotoči na srce, je deležen velike anande. Kdor želi izkusiti anando, se mora osredotočiti na srce.

Hatha jogi usmeri svoj um na sušumna nadi, srednjo pot v hrbteničnem kanalu, in na določeno središče, na primer na muladhara ali manipura ali adžñā čakro. Nekateri jogiji ne upoštevajo nižjih čaker in svoj um usmerijo le na adžñā čakro. Po njihovi teoriji lahko z nadzorom nad adžñā čakro samodejno nadzorujejo vse nižje čakre. Ko se osredotočite na čakro, se na začetku med umom in čakro (središčem duhovne energije) ustvari nitkasta povezava. Nato se jogi vzpenja po sušumni od čakre do čakre. Vzpon se s potrpežljivim prizadevanjem odvija postopoma. Že samo tresenje

ob odpiranju sušumne prinese veliko anande (blaženosti). Postanete omamljeni. Popolnoma pozabite na svet. Ko se vhod v sušumno nekoliko razgiba, skuša kula-kundalini šakti vstopiti v sušumno. Pride do velike vairagje. Postali boste neustrašni. Videli boste različne vizije. Priča boste veličastnim notranjim Bleščavam. To imenujemo unmani avastha. Z nadzorom in delovanjem na različnih čakrah boste dobili različne siddhije, različne vrste anande in različne vrste znanja. Če ste osvojili čakro muladhara, ste že osvojili element zemlje. Če ste osvojili čakro manipura, ste že osvojili ogenj. Ogenj vas ne bo opekel. Pančadharana (pet vrst dharane) vam bo pomagala osvojiti pet elementov. Naučite se jih pod vodstvom guruja, ki je razvit jogi.

OPOZORILO

Če vas boli glava ali če začutite bolečino pri osredotočanju na trikuti (prostor med obrvema) z obračanjem oči navzgor, prenehajte z vadbo takoj. Osredotočite se na srce. Če se težko osredotočite na srce ali prostor med obema obrvema (trikuti) ali vrh glave, če vas boli glava ali vas boli lobanja, preusmerite središče osredotočanja na kakršen koli predmet zunaj telesa.

KONCENTRACIJA NA ZUNANJE PREDMETE

Zlahka se osredotočimo na zunanje predmete. Um je naravno nagnjen k temu, da gre navzven. Lahko se osredotočite na modrino neba, svetlobo sonca, vseprežemajoči zrak ali na sonce, luno ali zvezde.

URJENJE KONCENTRACIJE

Na začetku na različne načine trenirajte um v koncentraciji. Osredotočite se na anahata zvoke srca tako, da zaprete ušesa. Osredotočite se na dihanje s ponavljanjem Sohama. Osredotočite se na katero koli konkretno podobo. Osredotočite se na modro nebo. Osredotočite se na vseprežemajočo svetlobo sonca. Osredotočite se na različne čakre v telesu. Osredotočite se na abstraktne ideje satjam (Resnica), džñānam (Modrost), anantam (Neskončnost), ekam (Eno), nitjam (Večna Esenca) itd. Za konec še ta nasvet: držite se samo ene stvari.

PRIPOMOČKI ZA KONCENTRACIJO

Vera

Čeprav je bil kateri koli predmet utemeljen z argumenti in veljavnimi avtoritetami, so ljudje v mislih še vedno popolnoma zaposleni z grobimi zunanjimi predmeti, zato je brez prave vere kakršno koli jasno pojmovanje subtilnih dokončnih resnic zares nemogoče. Če obstaja vera, se je mogoče zlahka osredotočiti na predmet, ki ga je treba razumeti; in temu potem hitro sledi razumevanje.

Nadzor dihanja

Odstranite radžas in tamas, ki ovirata sattvo uma, s pomočjo pranajame, džape, vičare in bhakti. Tedaj um postane primeren za koncentracijo. Pranajama ali nadzor dihanja odstrani tančico radžasa in tamasa, ki ovijata sattvo. Prečisti živce (nadije). Z njo um postane čvrst in stabilen ter tako primeren za koncentracijo. S pranajamo se um očisti umazanije, tako kakor se umazanije zlata znebimo s taljenjem. Hatha jogi poskuša osredotočiti svoj um tako, da nadzoruje svoj dih s pomočjo pranajame.

Radža jogi poskuša um osredotočiti s čitta-vritti-nirodho (brzdanje različnih modifikacij čitte), tako da umu ne dovoli, da bi privzel različne oblike predmetov. Ni mu mar za nadzor nad dihanjem. Vendar pa njegov dih postane nujno nadzorovan, ko je njegov um osredotočen. Hatha joga je veja radža joge.

Avadhana ali pozornost

Pozornost (avadhana) ima pri koncentraciji veliko vlogo. Je osnova volje. Kadar jo pravilno vodimo in usmerimo v notranji svet z namenom introspekcije (antarmukha vritti), bo analizirala um in vam osvetlila zelo veliko osupljivih dejstev.

Moč, s katero karkoli zadene um, je na splošno sorazmerna s stopnjo pozornosti, ki jo namenimo temu. Poleg tega velika umetnost spomina sloni na pozornosti in nepozorni ljudje imajo slab spomin. V starosti moč pozornosti oslabi.

Pozornost je osredotočanje zavesti. Je eden od znakov izurjene volje. Najdemo jo pri ljudeh z močno miselnostjo. Je redka sposobnost. Brahmačarja čudovito razvija to moč. Jogi, ki ima to sposobnost, lahko celo usmeri um na neprijeten predmet za zelo dolgo časa. Pozornost je mogoče gojiti in razvijati z vztrajno prakso. Vsi svetovni velikani so si pri svojem vzponu znatno pomagali prav s to sposobnostjo.

Z močjo pozornosti um opravlja vse svoje dejavnosti. Pozornost je osnova močne volje. Zato gojite moč pozornosti.

Pozornost je lahko subjektivna ali notranja na idejo ali objektivna ali zunanja na katerikoli predmet. Vso svojo pozornost usmerite na vse, kar trenutno počnete. Zlahka je pritrditi um na predmet, ki je umu najbolj všeč. Vadite pozornost pri zoprnih nalogah, od katerih ste se prej zaradi njihove neprijetnosti umikali. Posvetite svoje zanimanje nezanimivim predmetom in idejam. Zadržite jih v svojem umu. Počasi se bo pokazalo zanimanje. Številne mentalne slabosti bodo izginile. Um bo postajal vse močnejši.

ILUSTRACIJA ENOUMNE ZBRANOSTI

Bil je delavec, ki se je ukvarjal s proizvodnjo strelic. Nekoč je bil zelo zaposlen s tem delom. Bil je tako zatopljen v svoje delo, da velike procesije radže s spremstvom, ki je šla pred njegovo trgovino, ni niti opazil. Takšna mora biti narava vaše koncentracije, ko se osredotočite na Boga. Morate imeti eno samo misel o Bogu in samo Bogu. Nedvomno je potrebno nekaj časa, da bi dosegli popolno osredotočenost uma. Zelo se boste morali potruditi, da boste imeli enoumno koncentracijo. Šri Dattatreja je zgornjega izdelovalca strelic postavil za enega od svojih gurujev.

POGOSTA NAPAKA

Nekateri študenti medicine zapustijo medicinsko fakulteto kmalu po vstopu vanjo, saj se jim zdi odvratno, da bi se ukvarjali s psihoanatomijo in razkosavali mrtva telesa. Zagrešijo grozno napako. Na začetku je to gnus. Po študiju patologije, medicine, operativne kirurgije, morbidne anatomije, bakteriologije bo predmet v zadnjem letniku zelo zanimiv. Mnogi aspiranti po določenem času opustijo prakso koncentracije uma, saj se jim zdi, da jo je težko izvajati. Pri tem naredijo veliko napako, podobno kot študenti medicine. Na začetku vadbe bo borba, da bi se znebili telesne zavesti, odvratna in neprijetna. To bo fizična rokoborba. Z obiljem čustev in sankalp. V tretjem letu vadbe bo um hladen, čist in močan. Doživeli boste neizmerno veselje. Vsota užitkov celotnega sveta ni nič v primerjavi s tistim, ki ga dobite pri meditaciji. Ne opustite prakse za nobeno ceno. Nadaljujte. Vztrajajte. Bodite potrpežljivi (dhriti), utsaha (vedri) in sahasa (vztrajni v uporabi). Sčasoma vam bo uspelo. Nikoli ne obupajte. Z resno introspekcijo ugotovite različne ovire, ki delujejo kot ovire pri vaši zbranosti, in jih potrpežljivo in prizadevno odstranite. Ne dovolite, da se pojavijo nove sankalpe in nove vasane. Z viveko, vičaro in dhjano jih zatrite v kali.
Če ste zmeraj veseli, um pa je enakomeren in osredotočen, vedite, da napredujete v jogi in da se sattva povečuje.

32. poglavje

MEDITACIJA

“Ačintaivaparamdhjanam - Biti brez misli je najvišja oblika meditacije”
(Šri Šankaračarja)

“Dhjanam nirvišajam manah - Ko um postane nirvišaja (osvobojen mišljenja o čutnih predmetih in življenjskih radostih), je to meditacija.”
(Patandžali-jeve Joga Sutre)

KAJ JE MEDITACIJA?

V vedanti oziroma na poti džñāne se zelo pogosto uporabljata izraza manana (razmišljanje) in nididhjasana. Manana-vritti-tiraskara odganja vse misli na posvetne predmete, svadžatija-vritti-pravaha pa kot stalen tok krepi miselne tokove o Bogu oz. Brahmanu. Nididhjasana je meditacija na Atmana. To je globoka in intenzivna kontemplacija. Je anatma-vritti-vivadana-rahita Atmakara-vritti-sthiti. Um je popolnoma zasidran v Absolutnem. Tedaj ni nobenega vdora posvetnih misli. Kontemplacija je kot enakomeren curek olja (tailadharavat).

NEPOGREŠLJIVOST MEDITACIJE ZA URESNIČITEV BOGA

Um se po napornem in dolgotrajnem delu počuti utrujenega. Torej on gotovo ni Atman. Slednji je skladišče vseh moči (ananta-šakti). Um je le orodje Atmana. Treba ga je ustrezno disciplinirati. Tako kot razvijate fizično telo z gimnastiko in različnimi vrstami telesnih vaj, boste morali um trenirati z mentalnim treningom, kulturo mišljenja ali mentalnim drilom. Pri meditaciji in koncentraciji boste morali um trenirati na različna načina. Šele takrat bo grob um postal subtilen (sukšma).

V gorečo peč vložite kos železne palice. Postane razžarjen kakor ogenj. Odstranite ga. Izgubi svojo rdečo barvo. Če želite ohraniti um stalno rdeč, ga morate stalno držati na ognju. Podobno velja, če želite ohraniti um nabit z ognjem brahmične modrosti, ga morate s stalno in intenzivno meditacijo nenehno zadrževati v stiku z brahmičnim ognjem znanja. Vzdrževati morate neprekinjen tok Brahmične zavesti. Tako boste dosegli sahadžavastho (naravno stanje).

Vodenje krepostnega življenja samo po sebi ni dovolj za uresničitev Boga. Koncentracija uma je neobhodna. Dobro, krepostno življenje le usposobi um za primerno orodjem, namenjeno koncentraciji in meditaciji. Koncentracija in meditacija sta tisti, ki na koncu pripeljeta do samouresničenja.

Bog se je skril v tem svetu (imanentno) in sedi v votlini lotosa vašega srca. Je odsoten zemljoposestnik. Čistega uma ga boste morali poiskati s koncentracijo in meditacijo. To je prava igra skrivalnic.

Vse vidne stvari so maja. Slednja bo izginila z džñāno ali meditacijo o Atmanu. Človek bi se moral potruditi, da bi se znebil maje. Le-ta pustoši s pomočjo um. Uničenje uma pomeni izničenje maje. Nididhjasana je edini način za premagovanje maje. Gospod Buda, Radža Bhartrihari, Dattatreja, Akhow iz Gudžarata so premagali majo in um samo z globoko meditacijo. Vstopite v tišino. Meditirajte. Meditirajte. Samota in intenzivna meditacija sta dva pomembna pogoja za samouresničitev.

Izpraznite svoj um. To je edini način, ki pomaga pri najhujših udarcih žalosti. Težko je zatreti misel, in ko jo enkrat zatrete, se usuje nov plaz misli, ki premagajo um. Zapičite svoj um v nek spokojen predmet. Uspelo vam bo obrzdati um. Zberite svoje misli v Duhu (Atmanu), kakor se človek sredi poletja ohladi v bazenu z vodo. Nenehno meditirajte o Hariju, ki je plavega tena in nosi neprecenljivo ogrlico ter je okrašen z okraski na rokah, v ušesih in na glavi.

PREDPOGOJI ZA MEDITACIJO

Za meditacijo potrebujete ustrezno usposobljeno orodje (um). Za razumevanje Brahma-tattve ali Brahma-vastu morate imeti miren, jasen, čist, pretanjen, oster, stabilen in osredotočen buddhi. Šele tedaj in samo tedaj je možna uresničitev. Brahman je čist in subtilen, zato potrebujete čist in pretanjen um, da bi se približali Brahmanu.

Samo izurjen um, ki popolnoma obvladuje telo, lahko neskončno dolgo poizveduje in meditira, dokler traja življenje, pri čemer niti za hip ne izgubi pogleda na cilj svojega iskanja in kontemplacije (Brahman) in niti za hip ne dopusti, da bi ga zasenčila katera koli zemeljska skušnjava. Vse telesne dejavnosti je treba popolnoma prekiniti, vse navezanosti pa za pet ali šest let neusmiljeno v celoti razsekati, če želite vaditi dhjana jogo, če želite uresničiti Boga skozi koncentracijo uma. Branje časopisov ter dopisovanje s prijatelji in sorodniki je treba popolnoma ustaviti, saj povzročajo raztresenost uma in krepijo idejo o svetu. Osamitev za obdobje petih ali šestih let je nujna.

Za namene meditacije mora biti vse satvično. Kraj meditacije mora biti satvičen, hrana mora biti satvična, oblačila morajo biti satvična, spremljevalec mora biti satvičen. Govorjenje mora biti satvično. Zvok, ki ga slišite, mora biti satvičen. Razmišljanje mora biti satvično. Učenje mora biti satvično. Vse mora biti satvično. Le tako je mogoč dober napredek v sadhani, zlasti pri začetnikih (neofitih).

Osamljen kraj z duhovnimi vibracijami, hladen, satvičen kraj z zmernim podnebjem, kot so Uttarkaši, Rišikeš, Lakšmandžhula, Kankhal ali Badrinarajan, je neobhoden za umsko koncentracijo in meditacijo, ker se možgani med meditacijo segrejejo. Bregovi Gangesa ali Narmade, himalajska pokrajina, čudoviti cvetlični vrtovi, sveti templji - to so kraji, ki povzdignejo um med koncentracijo ali meditacijo. Zatecite se tja.

Seveda idealnega stanja ni mogoče vedno doseči, saj je to relativna raven. Vsi kraji združujejo prednosti in tudi nekatere slabosti ob bok prvim. Izbrati morate kraj, ki ima največ prednosti in najmanj slabosti. Pri tem morate storiti vse, kar je v vaši moči. Poskusiti se morate sprijazniti z nekaterimi težavami. Premagati jih morate. Biti morate sami s seboj. Morate biti sposobni odvrniti se od motečih vzrokov.

Na voljo mora biti dobra, satvična, lahka in hranljiva hrana. Meditacija je mogoča le, če je um poln sattva-gune. Želodec ne sme biti obremenjen. Med umom in hrano obstaja tesna povezava. Težka hrana je škodljiva. Ob 11. uri dopoldne zaužijte polni obrok, zvečer pa pol skodelice mleka. Za tiste, ki meditirajo, naj bo večerni obrok lahek.

Za sadhano mora biti dovolj zmogljivosti. Samo tedaj bo meditacija potekala enakomerno z občutjem sreče. Asana (položaj) ustali telo. Bandhe in mudre ga naredijo trdnega. Pranajama ga naredi lahkotnega. Nadi-suddhi učinkuje na samjavastho uma. Po pridobitvi teh kvalifikacij boste morali um usmeriti k Brahmanu.

Ko deluje sušumna nadi, tj. ko dih teče skozi obe nosnici, meditacija poteka radostno in lahkotno. Takrat je um miren. Ko se aktivira sušumna, se poveča sattva guna. Sedite za meditacijo v trenutku, ko začne teči sušumna.

Meditirati lahko začnete šele takrat, ko je vaš um onkraj vseh skrbi. Umaknite se v mirno sobo ali prostor, kjer ne bo bojazni motenj, da bi se vaš um počutil varnega in umirjenega. Sedite v udobni drži in bodite, kolikor je mogoče, brez zunanjih motečih vplivov. Odženite negativne misli. Vedno bodite pozitivni. Pozitivne misli preglasijo negativne. Kadar ste pozitivni, lahko lepo meditirate.

V vas morajo biti trdna vairagja, goreča mumukšutva in močna viveka. Obstajati mora dober, duhovni učitelj (anubhava Guru), ki vas bo vodil.

Z očiščenim umom morate najprej intelektualno dojeti, se vanj intelektualno prepričati in celovito razumeti Brahmana.

Mnogi nimajo zgoraj navedenih ugodnih pogojev za duhovno sadhano. To je razlog, da ne dosežejo nobenega duhovnega napredka.

SAGUNA IN NIRGUNA OBLIKE MEDITACIJE

Ko z odprtimi očmi vidite konkretno podobo Gospoda Krišne in meditirate, je to konkretna oblika meditacije. Ko razmišljate o podobi Gospoda Krišne tako, da zaprete oči, je to prav tako konkretna oblika meditacije, vendar je bolj abstraktna. Ko meditirate o neskončni abstraktni svetlobi, je to še bolj abstraktna meditacija. Prvi dve vrsti pripadata sagunski obliki meditacije, druga pa nirguni.

Celo pri meditaciji nirguna je na začetku abstraktna oblika za utrjevanje uma. Kasneje ta oblika izgine, meditant in objekt meditacije pa postaneta eno. Meditacija izhaja samo iz uma. Pomoč uma je vedno potrebna bodisi za zaznavanje predmeta bodisi za razumevanje Brahmana. Ko berete knjigo s poglobljenim zanimanjem in pozornostjo, se vaš um zapiči v ideje. Tudi pri nirguna meditaciji Brahmana (brezoblična dhjana) je um osredotočen na eno samo idejo, in sicer na idejo Atmana.

VAJE V SAGUNA MEDITACIJI

V samotni sobi se usedi v položaj padmasane. Zapri oči. Meditiraj o razkošju na soncu, sijaju na luni, slavi v zvezdah, lepoti na nebu. To je ena od vrst meditacije za začetnike.

Meditiraj o Himalaji. Predstavljaj si, da reka Ganges izvira iz ledene regije Gangotri v bližini Uttarkašija, teče skozi Rišikeš, Haridvar, Varanasi in se izliva v Gangasagar v Bengalskem zalivu. Himalaja, Ganges in morje so edine misli, ki bi morale zaposliti tvoj um. Naj um najprej potuje v ledeno regijo Gangotri, nato vzdolž Gangesa in na koncu na ustje morja. Nato ga ponovno popelji na ledeni Gangotri. Na ta način obračaj um 15 minut. To je še ena vrsta meditacije.

Predstavljaj si, da je pred tabo lep vrt s čudovitim cvetjem. V enem kotu so cvetovi jasmina. V drugem kotu so čudovite vrtnice. V tretjem kotu je modri nočni lotos, v četrtem kotu pa so cvetovi čampake. Zdaj meditiraj o teh štirih vrstah cvetja. Najprej meditiraj na jasmin. Nato se osredotoči na vrtnico, nato na “damo noči” in nazadnje na čampako. Spet vrti um, kot je opisano zgoraj. To ponavljaj petnajst minut.

Takšne grobe meditacije bodo um pripravile na finejšo abstraktno meditacijo o subtilnih idejah.

Meditiraj o veličastju oceana, o njegovi neskončni naravi. Ocean primerjaj z neskončnim Brahmanom, valove, pene in ledene bloke pa z različnimi imeni in oblikami. Poistoveti se z oceanom. Utihni. Razširi se. Razširi se.

VAJE V NIRGUNA MEDITACIJI

Obstaja živa, univerzalna Moč, ki je v ozadju vseh imen in oblik. Meditiraj o tej Moči, ki je brez oblike. To bo oblikovalo osnovno nirguna meditacijo brez oblike (brezoblična dhjana).

“Ni sveta. Ni ne telesa ne uma. Obstaja samo ena Čaitanja (čista zavest). Jaz sem ta čista zavest.” To je nirguna meditacija (brez atributov).

Sedi v padmasano. Odpri oči. Stalno zri samo v brezoblični zrak. To je tudi druga metoda meditacije brez oblike. Osredotoči se na zrak. Tako boste spoznali brezimnega in brezobličnega Brahmana, edino živo Resnico.

Predstavljajte si, da se za vsemi pojavi skriva Parama, Ananta, Akhanda Džjoti (najvišji, neskončna bleščava), po bleščavi enak žarenju milijonov sonc skupaj. Meditiraj o tem. To je še druga oblika nirguna meditacije.

Osredotoči se in meditiraj na prostrano nebo. To je prav tako vrsta nirgune, nirakara meditacije. S predhodnimi metodami koncentracije bomo prenehali razmišljati o končnih oblikah. Um se bo počasi začel stapljati z oceanom miru, saj se bo znebil svoje vsebine, t.j. oblik različnih vrst. Prav tako bo postajal vse bolj pretanjen.

MEDITACIJA NA OM

Pred seboj imejte podobo OM-a. Osredotočite se nanjo. Z odprtimi očmi izvajajte tudi tratako (bolščanje brez mežikanja, dokler te ne oblijejo solze). To je meditacija saguna in nirguna (z atributi in brez njih). V svoji sobi za meditacijo imejte sliko OM-a. Za simbol Brahmana lahko naredite pudžo. Prižgi dišeče palčke, itd. Ponudi cvetje. To ustreza sodobnim izobraženim osebam.

MEDITACIJA O UMU

Um je Brahman oziroma Bog, ki se je manifestiral. Um je Bog v gibanju. Ker se Brahmanu lahko približamo s pomočjo uma, je edino pravilno meditirati o umu kot Brahmanu. Um je treba častiti kot Brahmana; to je intelektualno čaščenje (Čhandogja Upanišada, III-18). To je upasana vakja.

SOBA ZA MEDITACIJO

Na sobo za meditacijo je treba gledati kot na božji hram. V njej se nikoli ne smemo prepustiti vsakdanjim debatam posvetnega značaja. V njej ne smemo gojiti nobenih zlobnih misli, kot so zlobno ljubosumje, pohlep, lakomnost. Vanjo je vselej treba vstopiti s pobožnim in spoštljivim umom. Kajti to, kar počnemo, kar mislimo in o čemer govorimo, pusti svoje vtise v etru sobe, in če se jim ne izognemo, bodo vplivali na aspirantov um in ga naredili sprevrženega in nemirnega, zaradi česar ne bo sposoben predanosti. Izrečene besede, gojene misli in storjena dejanja se ne izgubijo; odražajo se v subtilnih plasteh etra, ki obdajajo sobo, v kateri so bila storjena, in vedno vplivajo na um. Kolikor je le mogoče, si je treba prizadevati, da bi jih premagali. Le nekaj mesecev je treba paziti na to; ko se bo spremenil način življenja, bo vse v najlepšem redu.

KAKO MEDITIRATI

Sedite na samotnem mestu v padma, siddha ali sukha asani. Osvobodite se vseh strasti, čustev in impulzov. Podredite si čute. Umaknite um od predmetov. Zdaj bo um miren, osredotočen, čist in subtilen. S pomočjo tega izurjenega instrumenta, discipliniranega uma, se zatopite v razmislek o tistem Enem, neskončnem Jazu. Ne razmišljajte o ničemer drugem. Ne dovolite, da bi v um vstopila kakršnakoli posvetna misel. Ne dovolite, da bi um razmišljal o kakršnem koli fizičnem ali psihičnem užitku. Kadar se prepusti tem mislim, ga dobro udarite s kladivom. Potem se bo premaknil k Bogu. Tako kot Ganges neprestano teče proti morju, naj misli o Bogu neprestano tečejo proti Gospodu. Tako kakor olje med prelivanjem iz ene posode v drugo teče v neprekinjenem, stalnem curku, ali tako kakor harmoničen zvok ob zvonjenju zvonov neprekinjeno vstopa v uho, ravno tako naj tudi um teče k Bogu v enem neprekinjenem toku. Iz satvičnega uma mora k Bogu skozi neprekinjeno sadhano neprekinjeno teči božanska vritti-pravaha, svadžatija-vritti-pravaha.

Pred meditacijo si ustvarite mentalno podobo Boga oziroma Brahmana (konkretno ali abstraktno). Če ste novinec v meditaciji, začnite deset minut ponavljati nekaj vzvišenih kitic ali himn, brž ko sedete k meditaciji. To bo povzdignilo um. Um zlahka odtegnemo od posvetnih predmetov. Nato prenehajte tudi s tovrstnim razmišljanjem ter s ponavljajočimi se in prizadevnimi poskusi um fiksirajte na eno idejo. Potem bo sledila ništha.

V nididhjasani (meditaciji) boste morali razviti svadžatija-vritti-pravaho. Naj misli o Brahmanu ali božanski prisotnosti tečejo kot poplava ali zalitje. Izvršite vidžatija-vritti-tiraskaro. Odpovejte se mislim na predmete. Odženite jih z bičem viveke in vičare. Na začetku je boj zares težaven. Toda kasneje, ko boste postali močnejši in trdnejši ter lažje rasli v čistosti, bo Brahma-čintana postala lahka. Veselili se boste življenja v enosti. Moč dobiš iz Atmana. Notranja moč raste, ko se razredčijo vsi višaja vrittiji in um postane osredotočen (ekagra ).

Ko začnete kuriti ogenj, natrosite nekaj slame, koščke papirja, tanke koščke lesa. Ogenj hitro ugasne. Ponovno ga večkrat pihnete skozi ustje pihalne cevi. Po določenem času postane skorajda mali požar, zato ga tudi z velikimi napori ne morete pogasiti. Tudi na začetku meditacije se pri novincih zgodi, da padejo iz meditacije v svoje stare tirnice. Vedno znova bodo morali dvigniti svoj um in se osredotočiti na lakšjo. Ko meditacija postane globoka in ustaljena, se sčasoma utrdijo v Bogu. Takrat postane meditacija sahadža (naravna), postane obred. Uporabite pihalno cev tivra vairagje in intenzivno meditacijo, da prižgete ogenj meditacije.

Med meditacijo opazujte, kako dolgo lahko izključite vse posvetne misli. Zelo pozorno opazujte um. Če je to dvajset minut, poskusite podaljšati čas na trideset ali štirideset minut in tako naprej. Um vedno znova napolnite z mislimi o Bogu.

Dovolite, da se ena brahmična misel nežno in neprekinjeno pretaka. Neprestano razmišljajte o Bogu. Um naj se vedno giblje proti Bogu. S tanko svileno nitjo pripnite um k lotosovim stopalom Gospoda Šive ali Harija. Nežno odženite tuje ali zunanje (posvetne) ideje. Poskušajte ohranjati Brahmakara vritti tako, da v mislih pogosto ponavljate OM ali Aham Brahmasmi. Misel o neskončnosti, ideja o oceanu svetlobe, ideja o vsevednosti in popolni blaženosti naj spremljajo miselno ponavljanje OM-a. Če um blodi, šestkrat ustno ponovite dolgo (dhirga) pranavo s 3½

matrami. Ta postopek bo odstranil vikšepo in vse druge ovire.

Ko začnete pometati sobo, ki je bila šest mesecev zaprta, se iz vogalov sobe izlušči različna umazanija. Podobno med meditacijo pod pritiskom joge, po Božji milosti, na površini uma plavajo različne vrste nečistoč. Pogumno jih odstranite eno za drugo z ustreznimi metodami in protistrupi s potrpežljivostjo in silnim prizadevanjem. Ko jih skušate zatreti, se vam stare zlobne samskare maščujejo. Ne bojte se. Po določenem času izgubijo svojo moč. Um morate ukrotiti tako, kot ukrotite divjega slona ali tigra. Ne prepuščajte se zlobnim mislim, ki služijo kot hrana umu. Naredite um antarmukha (introvertiran). Nadomestite ga z dobrimi, krepostnimi in vzvišenimi mislimi. Um hranite s plemenitimi težnjami in ideali. Stare zlobne samskare bodo postopoma splahnele in dokončno izginile. Zdaj se bo razvil brahmakara vritti. V kombinaciji z Brahma-džñāno je to tisti uničevalec avidje. Dovolite Brahmakara vrittiju, da teče enakomerno kot tailadhara (neprekinjen curek olja). Zdaj bo tekla niratisajananda (neskončna blaženost). V tem stanju se bo celotno vesolje pojavilo le kot sat-čit-ananda. Tudi ta misel bo umrla. Nato boste vstopili v stanje sahadžananda (advaita-avastharupa samadhi).

NEKAJ KORISTNIH NAPOTKOV

Med meditacijo ne napenjajte oči. Prav tako ne možganov. Ne spopadajte se z umom ali se z njim borite. To je resna napaka. Mnogi novinci zagrešijo to hudo napako. To je razlog, zakaj se kmalu utrudijo. Med meditacijo jih boli glava in zaradi dražljaja, ki se vzpostavi v sečevodnem centru v hrbtenjači, morajo pogosto iti urinirati.

Ne skušajte grobo nadzorovati uma. Ne spopadajte se z njim na silo. To je napaka. Raje mu nekaj časa dovolite, da se sprosti in izčrpa svoja prizadevanja. Um bo najprej skakal kakor nezdresirana opica. Postopoma se bo upočasnil. Potem lahko um usmerite na svojo lakšjo, bodisi v konkretni obliki bodisi v abstraktni ideji.

Vstanite ob štirih zjutraj (Brahma muhurta). Udobno se usedite v asano padma, siddha, sukha ali svastika. Glavo, vrat in trup držite v ravni liniji. Sprostite mišice, živce in možgane. Umirite objektivni um. Zaprite oči. Ne spopadajte se z umom. Ne odganjajte vsiljivih misli prostovoljno in nasilno. Nežno dovolite božanskim mislim, da se pretakajo. Stanovitno razmišljajte o lakšji (ciljni točki meditacije). Gojite vzvišene, satvične misli. Zlobne bodo odšle same od sebe.

Tudi če vam med meditacijo um zbeži ven, se s tem ne obremenjujte. Dopustite mu gibanje, nakar ga počasi poskušajte pripeljati v svoje središče (lakšja). S ponavljajočo se vajo se bo um končno osredotočil na vaše srce, na Atmana, prebivalca vaših src, končni cilj življenja. Na začetku lahko um 80-krat pobegne ven. Po šestih mesecih bo morda le še 70-krat; po enem letu lahko manj kakor 50-krat; v dveh letih prakse se bo prekršil le še 30-krat; v petih letih pa se bo popolnoma utrdil v Božanski zavesti. Takrat sploh ne bo več silil ven, četudi se boste trudili po svojih najboljših močeh, da bi ga spravili ven, kakor tavajočega bika, ki je imel navado teči na vrtove različnih gospodarjev, da bi jedel travo, zdaj pa na svojem počivališču uživa sveže stročnice in izvleček bombažnih semen.

Če je meditacija zelo naporna, za nekaj dni zmanjšajte število ur. Izvajajte le lahkotno meditacijo. Ko si povrnete normalen tonus, spet podaljšajte obdobje. Ves čas sadhane uporabljajte zdravo pamet. Vedno znova poudarjam to točko.

Tisti, ki so pripravljeni na štiri do peturno meditacijo, lahko na začetku izvajajo dve asani, bodisi padma in vadžra bodisi siddha in vadžra. Včasih se kri nabira v enem delu nog ali stegen in povzroča manjše težave. Po dveh urah zamenjajte asano s padma ali siddha asane na vadžrasano ali raztegnite noge v celotni dolžini. Naslonite se na steno ali vzglavnik. Držite hrbtenico pokonci. To je najbolj udobna asana. Združite dva stola. Sedite na enem stolu in raztegnite noge na drugem stolu. To je še en pripomoček.

Položaj ali asana je v resnici mentalna zadeva. Poskusite imeti mentalno padmo ali mentalno siddha asano. Če um blodi, ne morete imeti stabilnega telesa ali stabilnega fizičnega položaja. Kadar je um stabilen ali zasidran v Brahmanu, samodejno sledi stabilnost telesa.

Imejte eno samo vseprežemajočo bhavano (občutje). Zanikajte omejeno telo kot zgolj videz. Poskušajte vedno ohranjati čustva. Karkoli vas povzdigne, lahko vzamete v svojo korist, samo da povzdignete um in nato nadaljujete z dolgotrajno meditacijo.

Vsakodnevno morate povečevati svojo vairagjo, meditacijo in satvične vrline, kot so potrpežljivost, vztrajnost, usmiljenje, ljubezen, odpuščanje, čistost, itd. Vairagja in dobre lastnosti pomagajo pri meditaciji. Meditacija povečuje satvične lastnosti.

Tako kot varčujete energijo z upoštevanjem moune (zaobljube tišine), tako boste morali varčevati tudi mentalno energijo, tako da prenehate z nekoristnim razmišljanjem. Potem boste prihranili obilo rezervne energije za meditacijo.

Zapomnite si te tri besedne podobe: OČIŠČEVANJE, KONCENTRACIJA, ABSORPCIJA. Med meditacijo jih miselno ponavljajte. To je trojček. Zapomnite si to trojico. Očistite um. Znebite se nečistoč, kot so kama, krodha, itd.). Izvajajte nesebična, brez želja usmerjena dejanja. To bo očistilo um. Izvajajte upasano, pranajamo, tratako in radžajogično čitta-vritti-nirodho. To bo pomagalo pri osredotočenosti. Nato vadite stalno in globoko meditacijo. Um bo sčasoma absorbiran.

“Pranavo dhanuh saro hjatma brahma tallakshjam učjate; Apramattena veddhavjam saravan tanmajo bhavet.”

“Om je lok, um je puščica in Brahman je tarča, ki jo je treba zadeti. Brahmana zadene ali prebode tisti, čigar misli so skoncentrirane. Tedaj bo iste narave (tanmaja) kot Brahman, kakor puščica postane eno s ciljem, ko ga prebode. (Mundakopanišad, II-ii-4)

Sedite v padmi ali siddha asani. Zaprite oči. Osredotočite pogled na trikuti (prostor med obema obrvema). Sedaj pet minut na silo prepevajte dhirga Pranava (dolgi OM). To bo odpravilo vikšepo, t.j. premetavanje uma. Sledila bo koncentracija. Zdaj miselno ponavljajte OM z Brahma-bhavano. Kadarkoli začne um tavati, se spet vrnite k glasnemu recitiranju OM-a. Ko se um umiri, ponovno miselno ponavljajte OM. Enak postopek lahko uporabimo tudi pri meditaciji Saguna.

Tisti, ki poznajo pretok petih tattv v nosnicah, lahko zelo hitro napredujejo v meditaciji. Med umom in petimi tattvami obstaja tesna povezava. Kadar skozi nosnice teče agni-tattva, je um zelo vznemirjen in meditacija je prekinjena. Med pretokom akaša-tattve je meditacija zelo ugodna. Poznavanje svara-sadhane ali svarodaje, kot jo popularno imenujemo, je nujno potrebno za tiste, ki se lotijo meditacije.

Tako kot se zelo spreten lokostrelec pri streljanju na ptico zaveda, kako izvaja gibe, kako drži lok, tetivo in puščico v trenutku, ko prestreli ptico - “Stojim v tem položaju, tako držim lok, tako tetivo in tako puščico, prestrelim ptico,” - in nikoli pozneje ne bo pozabil izpolniti teh pogojev, da bi lahko prestrelil ptico. Po tem vzoru bi se tudi aspirant moral zavedati pogojev, kot je primerna hrana, takole: “Ob uživanju te hrane, sledeč takšni osebi, v takšnem bivališču, na tak način, v tem času, sem vadil to meditacijo in dosegel samadhi.”

Kakor spreten kuhar v službi svojega gospodarja ugotovi, kakšna hrana le-temu tekne, in mu jo zato postreže naprej in ima od tega korist, tako tudi aspirant v trenutkih meditacije in samadhija upošteva pogoje, kot so hrana itd., in z njihovim izpolnjevanjem vedno znova doživlja ekstazo.

MEDITACIJA Z ODPRTIMI OČMI

Na začetku, ko si novinec, lahko zapreš oči, da odstraniš umske motnje, saj si zelo šibek. Pozneje pa moraš meditirati z odprtimi očmi, celo med hojo. Ohranjati moraš ravnovesje uma, tudi ko se znajdeš v mestnem vrvežu. Šele tedaj si zares popolen. Zakaj med meditacijo zapiraš oči? Meditiraj z odprtimi očmi. Močno pomisli, da je svet neresničen, da sveta ni, da obstaja samo Atman. Če lahko meditiraš o Atmanu tudi, kadar so oči odprte, boš močan človek. Ne boš se zlahka vznemiril.

KORISTI MEDITACIJE

Agni (ogenj) je dveh vrst, in sicer samanja agni (navadni ogenj) in viseša agni (posebni ogenj). Samanja agni je skrit v vseh drevesih in gozdovih. Za vžiganje je neuporaben. Viseša agni, ki nastane z drgnjenjem vžigalice ali drgnjenjem dveh kosov lesa, je uporaben za kuhanje in druge namene. Podobno obstaja vseprežemajoča samanja čaitanja (navadna inteligenca ali zavest). Obstaja pa tudi višeša čaitanja (posebna inteligenca). Samanja čaitanja ne more uničiti nevednosti oziroma avidje ljudi. Le posebna inteligenca atmakara vritti oziroma avičhinna viseša čaitanja lahko uniči mula adžñāno, primitivno nevednost, ki ovija svarupo (Brahmana oziroma Obstoj). Ta posebna inteligenca se razvije, ko človek s čistim srcem meditira o Neskončnem.

Med kontemplacijo ste v duhovnem stiku z nespremenljivo Svetlobo. Očisti vas vseh nečistoč. Ta Svetloba očisti dušo, ki se je dotakne. Sončno steklo je izpostavljeno sončni svetlobi in slamice, ki so pod njim, se vžgejo. Tako bo v vas, če imate odprto srce, predano dvignjeno k Bogu, Svetloba Njegove čistosti in ljubezni, ki osvetljuje to odprto dušo, v ognju Božanske ljubezni pogoltnila vse vaše pomanjkljivosti. Svetloba prinaša okrepljeno energijo in veliko tolažbo.

Ta očiščevalni proces vodi do globljega vpogleda v Resnico. To je delovanje Gospodove milosti na dušo med meditacijo. V tej izlivajoči se Milosti se takoj pojavi tista Svetloba uma, v katero Bog pošilja žarek svojega nezasenčenega sijaja. Ta Svetloba je zelo močna.

Če lahko meditiraš pol ure, se boš lahko z močjo te meditacije en teden z mirom in duhovno močjo vključeval v bitko življenja. Takšen je blagodejni učinek meditacije. Ker se morate v vsakdanjem življenju gibati z različnimi mislimi posebne narave, si pridobite moč in mir iz meditacije in takrat ne boste imeli težav in skrbi.

Vsa dejanja, bodisi notranja ali zunanja, je mogoče opraviti le, če je um združen z organi. Misel je pravo dejanje. Če z vztrajno prakso nadzorujete um, če lahko uravnavate svoja čustva in razpoloženja, ne boste delali neumnih in napačnih dejanj. Meditacija vam bo v veliko pomoč pri nadzorovanju različnih čustev in impulzov.

Meditacija deluje kot močan tonik. Je tudi umski in živčni tonik. Svete vibracije prodirajo v vse celice telesa in zdravijo telesne bolezni. Tisti, ki meditirajo, prihranijo račune za zdravnike. Močni, pomirjujoči valovi, ki se pojavijo med meditacijo, blagodejno vplivajo na um, živce, telesne organe in celice. Božanska energija se prosto pretaka kot tailadhara (curek olja iz enega v drugo posodje) od stopal Gospoda v telesni sistem sadhakov.

Z izvajanjem meditacije se v umu, možganih in živčnem sistemu zgodijo precejšnje spremembe. Formirajo se novi živčni tokovi, nove vibracije, nove poti, novi žlebovi, nove celice in novi kanali. Celoten um in živčni sistem se preoblikujeta. Razvili boste novo srce, nov um, nove občutke, nova čustva, nov način razmišljanja in delovanja ter nov pogled na vesolje (kot na Boga v manifestaciji).

Ogenj meditacije izniči vso nevoščljivost, ki je posledica novosti. Nenadoma pride do spoznanja oziroma Božanske modrosti, ki neposredno daje mukti ali končno osvoboditev.

Pravi mir in ananda (blaženost) se pokažeta šele, ko se razredčijo vasane in ugasnejo sankalpe. ko se vsaj pet minut posvečate Šri Krišni ali Šivi ali Atmanu, v um pronica sattva guna. Vasane se razredčijo, sphurana sankalpa pa postaja vse manjša. V teh petih minutah boste občutili mir in blaženost. To anando iz meditacije lahko primerjate s prehodnimi čutnimi užitki. Ugotovili boste, da je ta ananda iz meditacije milijonkrat boljša od čutnih užitkov. Meditirajte in začutite to anando. Potem boste spoznali njeno pravo vrednost.

Popolno anando božanske slave boste dobili le, ko se boste globoko potopili v tiho meditacijo. Dokler ste na mejnem območju božanskosti Boga, dokler ste na pragu Boga, se pravi nekje na obrobju, ne boste deležni največjega miru in blaženosti.

To so koristi, ki jih imajo jogijski učenci, ki sistematično vadijo meditacijo. To so šanti (mir), santoša (zadovoljstvo), abhaja (neustrašnost), edinstvena duhovna ananda (blaženost), nemoteno stanje duha v posvetnih težavah, nisčala sthiti (stanovitnost), navdih, intuitivno zaznavanje, satvične lastnosti in odsotnost jeze (akrodha), egoizma ter raga-dveše (všečnosti in odbojnosti).

S koncentracijo, prečiščevanjem in meditacijo razvijte prakamjo, božansko vizijo (božanski drišti), džñāno-čakšu.

KAKO RAZVITI VRLINE Z MEDITACIJO

Preučite svoj značaj. Izberite izrazito pomanjkljivost v njem. Poiščite njegovo nasprotje. Recimo, da trpite za razdražljivostjo. Nasprotje razdražljivosti je potrpežljivost. Poskusite razviti to vrlino z meditacijo o abstraktni vrlini potrpežljivosti. Redno, vsako jutro, se ob 4. uri zjutraj usedite za pol ure v padma ali siddha asano v samotni sobi in začnite razmišljati o potrpežljivosti, njeni vrednosti, njenem udejanjenju v provokativnih razmerah, en dan vzemite eno točko, drug dan drugo in razmišljajte tako vztrajno, kolikor pač lahko, ter zopet prikličite um, kadar blodi. Nase glejte kakor na vzornika potrpežljivosti in zaključite z zaobljubo: "Od danes nadalje bom čutil in kazal to potrpežljivost, ki je moj pravi jaz."

Nekaj dni verjetno ne bo zaznati nobene spremembe. Še vedno boste čutili in kazali razdražljivost. Vsako jutro vztrajno vadite. Ko boste rekli kaj razdražljivega, se vam bo v mislih nepričakovano pojavila misel: "Moral bi biti potrpežljiv." Še naprej vadite. Zaradi dražilnega impulza bo misel na potrpežljivost kmalu izginila, in zunanja manifestacija bo blokirana. Še naprej vadite. Dražljaj bo vse šibkejši in šibkejši, dokler ne ugotovite, da je razdražljivost izginila in da je potrpežljivost postala normalen odziv na dražljaje.

Na ta način lahko razvijete različne vrline, kot so sočutje, samoobvladovanje, čistost, ponižnost, dobrohotnost, plemenitost, velikodušnost itd.

33. poglavje

IZKUŠNJE IN OVIRE PRI MEDITACIJI

KAJ SE DOGAJA MED MEDITACIJO

Med meditacijo se v možganih oblikujejo nove brazde in um se po novih duhovnih brazdah premika navzgor. Ko se um v meditaciji ustali, bosta tudi očesni zrkli mirovali. Jogi, katerega um je miren, bo imel stabilno oko. Ne bo nikakršnega mežikanja. Oči bodo sijoče, rdeče ali čisto bele. Ko vstopite v zelo globoko, tiho meditacijo, je pretoka diha skozi nosnice vse manj. Morda se bodo občasno počasi premikala pljuča in trebuh. Med običajnim dihanjem imamo 12 vdihov na minuto. Ko bo um postal osredotočen, se število ne le prepolovi, ampak postopoma še zmanjšuje skorajda do zaustavitve. Iz narave dihanja lahko ugotovite, kakšna je stopnja osredotočenosti duha. Zelo pozorno opazujte dihanje.

Človek poskuša abstraktnost dojeti s pomočjo oblik. Ko je um očiščen, se v očiščenem umu s pomočjo šravane (poslušanja duhovnih razprav in svetih spisov) in brahma-čintane oblikuje abstraktna podoba. Ta abstraktna podoba se pozneje raztaplja v globoko nididhjasano. Kar ostane za njo, je činmatra ali kevala asti (samo čisti obstoj).

V nididhjasani oziroma globoki in neprekinjeni meditaciji razmišljanje poneha. Obstaja samo ena misel "Aham Brahmasmi". Ko opustimo tudi to idejo, nastopi nirvikalpa samadhi ali sahadža advaita-ništha. Tako kot se sol topi v vodi, se v tišini satvični um topi v Brahmanu - njegovi adhišthani (substratu).

IZKUŠNJE V MEDITACIJI

Različne osebe dobijo različne duhovne izkušnje. Za vse ne more obstajati skupna izkušnja. Odvisna je od temperamenta, načina sadhane, kraja koncentracije in različnih drugih dejavnikov. Nekateri slišijo glasove, nekateri so srečni, nekateri doživljajo anando (duhovno blaženost). Nekateri dobijo oboje, tako prakašo kakor tudi anando. Med meditacijo lahko doživite, da se dvigujete s sedeža. Nekateri doživljajo, da letijo v zraku.

Luči

Božanska svetloba ne prihaja skozi odprta vrata, temveč le skozi ozke reže. Aspirant vidi Božanski žarek kot sončni žarek, ki skozi špranjo vstopa v temno sobo. Podobno 'blisku strele'. Ta nenadna osvetlitev zaduši vse zvoke besed. Aspirant je začaran v ekstazi in strahospoštovanju. Trese se od ljubezni in strahospoštovanja, tako kot se je tresel Ardžuna, ko je doživel Virat-Višvarupa-daršan Gospoda Krišne. Svetloba, ki obdaja Božansko, je tako svetla in veličastna, da je posvečenec zaslepljen in osupel.

Med meditacijo se svetloba, ki jo doživljate, spreminja v skladu s tattvami, ki se pretakajo skozi nosnice. Če se pretaka agni-tattva, boste videli rdečo obarvano svetlobo, če se pretaka akaša-tattva, boste videli modro obarvano svetlobo. Če prevladuje apas-tattva (voda), boste videli belo obarvano svetlobo. Če prevladuje prithvi-tattva, boste videli rumeno obarvano svetlobo. Če je na delu vaju-tattva, boste videli črno barvo. Tattvo lahko spremenite na različne načine. Najboljši način pa je z mislijo. "Kakor misliš, takšen tudi postaneš." Ko agni-tattva teče, intenzivno mislite na apas-tattvo in ta bo kmalu začela teči.

Navdušenje

Med meditacijo pride do navdušenja ali ekstaze. Ta je petih vrst, in sicer manjša vznesenost, trenutna vznesenost, poplavna vznesenost, prenosna vznesenost in vseobsegajoča vznesenost. Manjša vznesenost lahko dvigne le dlake na telesu (kot gosja koža). Trenutna vznesenost je kot produkcija strele, trenutek za trenutkom. Kot valovi, ki se razbijajo na morski obali, se preplavljajoče navdušenje hitro spusti na telo in se zlomi. Prenosna ganjenost je močna in telo dvigne do te mere, da ga izstreli v zrak. Ko se pojavi vseprežemajoča vznesenost, je celotno telo do kraja napolnjeno, napihnjeno kot poln mehur.

Prečkanje telesne zavesti

Aspiranti si želijo kmalu pridobiti duhovne izkušnje. Takoj ko jih dobijo, jih je strah. Ko prestopijo meje zavesti telesa, so strašno vznemirjeni. Začudeno se sprašujejo, ali se bodo vrnili nazaj ali ne. Zakaj bi se sploh morali bati? Ni pomembno, ali se vrnejo v telesno zavest ali ne. Vsi naši poskusi so usmerjeni predvsem v to, da bi presegli telesno zavest. Navajeni smo na določene omejitve. Ko te omejitve nenadoma odpadejo, začutimo, da nimamo nobene določene podlage pod nogami. To je razlog, zakaj nas je strah, ko gremo nad telesno zavest. To je nova izkušnja. Potreben je pogum. Pogum je nepogrešljiv pogoj. Šruti pravi: "Najam-atma balahinena labhjah - tega Atmana težko dosežejo šibke (plašne) osebe." Na poti se soočimo z mnogimi silami. Razbojnik ali anarhist zlahka uresniči Boga, ker se ga ne boji. Njemu zadostuje le rahel sunek v pravo smer. Kako sta Džagai in Madhai, prava lopova, postala dostojna svetnika! V Nitjanando, učenca Gospoda Gourange, sta metala kamenje. Nitjananda ju je premagal s čisto božansko ljubeznijo. Ropar Ratnakara je postal modrec Valmiki.

Videnja duhov

Včasih vam bodo nagajali slabi duhovi. Lahko imajo grde, divje obraze z dolgimi zobmi. Preženite jih z močno voljo. Ukažite jim: "Marš ven." Odšli bodo. So vampirji. So elementali. Sadhakom ne bodo naredili nobene škode. Tukaj bo na preizkušnji vaš pogum. Če ste prešibki, ne morete korakati naprej. Črpajte moč in pogum iz Atmana v sebi, neizčrpnega vira (avjaja). Srečali boste tudi zelo dobre duhove. Veliko vam bodo pomagali pri vašem pohodu naprej.

Med meditacijo se občasno pojavi kakšna vizija. Morda boste zagledali bleščečo svetlobo, ki vas bo nenadno oblila. Lahko zagledate glavo čudovite oblike, barve plamena, rdečo kot ogenj in zelo grozno na pogled. Ima tri čudovito dolga in široka krila, bela kakor osupljiv oblak. Na trenutke strašno udarja (z njimi) in se spet umiri. Glava nikoli ne izpusti krika, ampak ostane povsem mirna. Kdaj pa kdaj zaplahuta s svojimi raztegnjenimi krili.

Med meditacijo so nekatera videnja, ki jih vidite, vaše materializirane misli, druga pa resnična, objektivna videnja.

ODGRNITE TANČICO ZA TANČICO

Če med intenzivno meditacijo doživljaš prebliske samega sebe, če med meditacijo vidiš bleščečo svetlobo in če imaš duhovne vizije angelov, nadangelov, rišijev, munijev, devatov in drugih izrednih duhovnih doživetij, se ne zgrozi. Ne zamenjuj jih za fantome, ne opusti sadhane, gazi dalje, vztrajaj in odgrinjaj kopreno za kopreno.

Če se pri sadhani (meditaciji) pojavi kakršnakoli napaka, se takoj posvetuj s starejšimi sanjasiji ali uresničenimi dušami in napako odpravi. Če je tvoje splošno zdravje trdno, če si vesel, srečen in močan, fizično in mentalno, če je um miren in neoviran, če v meditaciji doživljaš anando in če tvoja volja postaja močna, čista in neustavljiva, verjemi, da se v meditaciji izboljšuješ in da je vse v najlepšem redu.

Pogumno korakaj naprej. Ne oziraj se nazaj. Prečkaj intenzivno praznino in temo. Prebij plast mohe. Zdaj raztopi subtilno ahankaro. Svarupa bo zasijala sama od sebe. Doživel boš turijo (stanje arudha).

OVIRE ZA MEDITACIJO

Ovire za meditacijo v resnici prihajajo od znotraj. Okolja so od znotraj; sami ustvarjate svoja okolja. Poskusite biti srečni v kakršni koli situaciji, v kateri ste se znašli. Ne pritožujte se. Prenašajte trpljenje. Naravo lahko premagate. Maja je za Brahma-džñānija le tuča (nič) ali alpa (majhna ali neobstoječa).

Ovire, ki preprečujejo meditacijo, so samo znotraj. Zaspanost, strasti, zmedeno stanje uma, manoradžja (gradnja gradov v oblakih) so glavne ovire, ki stojijo na poti, da bi se um osredotočil na Boga oziroma Brahmana. Odstraniti je treba pet ovir za meditacijo, in sicer čutno poželenje, slabo voljo, lenobno utrujenost, naglico in zmedenost. Če jih ne odstranimo, se meditacija ne more zgoditi. Um, ki zaradi čutne želje hlepi po mnogih stvareh, ne bo osredotočen na en samcati predmet; ali pa, ker ga premaga čutna želja, ne napreduje z meditacijo, da bi odpravil čutni element. Če um prevzame slaba volja glede predmeta, ne nadaljuje takoj. Um je pod vplivom lenobe in otopelosti bolj okoren. Obseden s skrbmi in hitenjem, pa ne počiva, temveč pohajkuje. Kadar ga preplavi zmedenost, ne gre po poti meditacije, ki vodi do samadhija. Ovire za meditacijo potemtakem zares prihajajo od znotraj. Ne prihajajo od zunaj. Ustrezno trenirajte um.

Laja (spanje), vikšepa (premetavanje uma z enega predmeta na drugega), kašaja (spomin na čutne užitke) ter skrite vasane in rasasvada (sreča, ki izhaja iz savikalpa samadhija) so štiri ovire pri meditaciji.

Tandri in manoradžja

Ko se um z vairagjo in uparati umakne od predmetov, mu ne dovolite, da bi prešel v spanec ali manoradžjo (domislice in divjo domišljijo). Kadar v procesu mahavakjanusandhana nenehno premišljujete o pomenu velikih izrekov "Aham Brahmasmi" ali "Tat Tvam Asi", se bodo vse višaje (videnje, poslušanje, dotikanje, okušanje in vonjanje) ustavile. Vendar se bo zaradi sile samskar manoradžja (gradnja gradov v oblakih) nadaljevala. Um gradi gradove v oblakih. To se v sanskrtu imenuje manoratha. To je resna ovira za meditacijo. Ustaviti jo je treba z vičaro. Včasih med meditacijo um nenadoma zdrsne v svoje stare kolesnice za spanje. Ljudje mislijo, da meditirajo, medtem ko v resnici spijo. Mešanico zaspanosti (tandri) in manoradžja (gradnja gradov v oblakih, sanjarjenje) aspiranti zamenjujejo za globoko meditacijo in samadhi. Zdi se, da je um ustaljen v koncentraciji in brez vikšepe (raztresenosti). To je napaka. Alasja in stabdhata (omamljenost, ki nastane zaradi strahu ali čudenja, mentalni nemir in mentalna depresija) sta preostala moteča dejavnika pri meditaciji.

Pozorno opazujte um. Poskrbite, da bo osredotočen (ekagra), in mu dovolite, da počiva v lastni naravi Brahmana. Bodite premišljeni, previdni in budni. Če se pojavi zaspanost, za deset minut vstanite in si obraz in glavo poškropite s hladno vodo. Odstranite obe resni oviri, tandri in manoradžjo, z vičaro, pranajamo in lahkotno, satvično prehrano. Tandri in alasjo odstranite s pranajamo, siršasano, sarvangasano in majurasano ter lahkotno, satvično prehrano. Ugotovite moteče vzroke in jih odstranite. Izogibajte se družbi tistih, ki jih vaš um ne mara. Ne prepirajte se. Ne nasprotujte si. Ne poskušajte prepričati oseb, ki so nerazumne in nerazvite. Malo se pogovarjajte. Držite se zaobljube molčečnosti. Živite sami ! Tako se lahko izognete vsem vrstam vznemirjenja. Stalno se udeležujte satanga. Preuči vzvišene knjige, kot so Jogavasišta, Upanišade, itd. Gojite Brahma-bhavano. Ponavljajte OM s pomenom in občutkom. Vse depresivne misli se bodo razblinile.

Če ste čuječi, in sicer z dolgotrajnimi napori in nenehno svarupa-čintano (meditacijo na Brahman), boste premagali zaspanost, sanjarjenje, itd., in prav kmalu bosta vzniknila stabilen Brahmakara vritti in Brahma-džñāna. Adžñāna bo izginila. Ustalili se boste v stanju sahadža-paramanand. Vse sančita (nakopičene) karme bodo zgorele v ognju modrosti.

Sanje v meditaciji

Različne vrste fantastičnih sanj nekatere aspirante zelo motijo. Včasih pride do mešanice meditacije in sanj. Prisotnost sanj pomeni, da še niste dobro uveljavljeni v globoki meditaciji, da še niste odstranili vikšepe (premetavanja uma) in da niste izvajali stalne, intenzivne sadhane. Ker je pojav sanj zelo poseben in nerazložljiv, je zelo težko nadzorovati sanje, če ne izbrišete vseh samskar v karana šariri (vzročnem telesu) in ne nadzorujete vseh misli. Z rastjo čistosti, viveke in koncentracije se bodo sanje zmanjševale.

Depresija

Pri novincih se v meditaciji zelo pogosto pojavi depresija zaradi prejšnjih samskar, vpliva astralnih entitet, zlih duhov, slabe družbe, oblačnih dni, slabega želodca zaradi prebavnih motenj in obremenjenega črevesja pri zaprtju. To je treba hitro odpraviti z veselimi mislimi, hitrim sprehodom, petjem, smehom, molitvijo, pranajamo, itd.

Vikšepa

Dišave, mehke postelje, branje romanov, drame, gledališča, kinodvorane, vulgarna glasba, ples, cvetje, družba žensk, radžasična dieta - vse to vzbuja strasti in povzroča motnje v umu. Preveč soli, preveč čilija, preveč sladkega povzroča hude želje in moti meditacijo. Preveč govorjenja, hoje in druženja kasneje moti um pri meditaciji.

Impulzi motijo meditacijo. Vse nejasne podzavestne impulze je treba nadzorovati z razumom in voljo. Spolni impulz in ambicija sta dva resnično moteča dejavnika pri meditaciji. Vodita gverilsko vojno. Vedno znova napadata sadhake. Zdi se, da se za nekaj časa potuhnejo. Pogosto vnovič oživijo. Izkoreniniti jih je treba z velikimi napori, vičaro, viveko (močjo razlikovanja med Atmanom in Anatmanom, Jazom in ne-Jazom) in Šivoham-bhavano.

Zvok je tisti, ki spravi um v gibanje. Zvok je tisti, ki um prisili k razmišljanju. Zvok je za um zelo moteč pri meditaciji. Zvok s pomenom moti bolj kot zvok brez pomena. Neprekinjen zvok, kot je tiho šumenje reke, ni tako moteč kot nenaden, nenaden, oster, pretrgan zvok. Um ne občuti zvoka, če je nanj navajen. Občutite ga šele, ko se ura ustavi.

Tušnimbhuta avastha

Tušnimbhuta avastha je mirno stanje uma, v katerem ni ne privlačnosti ne odpora do predmetov za kratek čas. Pojavlja se v budnem stanju. Je nevtralno stanje uma, a kljub temu ovira za meditacijo. Izogibati se mu je treba. Nevedni sadhaki ga zamenjujejo za samadhi.

Kašaja

Kašaja pomeni obarvanje. Raga, dveša in moha so kašaja ali obarvanost uma. Kašaja je subtilen vpliv v umu, ki nastane zaradi uživanja in ostane tam, da bi sčasoma obrodil in odvrnil um od samadhija. To je resna ovira za samadhijsko meditacijo. Sadhaku ne omogoča, da bi vstopil v samadhi-ništho. Povzroča subtilen spomin na užita zadovoljstva. To je skrita vasana. Vasana izvira iz samskare. Samskara je vzrok, vasana pa posledica. Je neke vrste umska nečistoča. Stalna vičara v povezavi z Brahma-bhavano je edino močno sredstvo za izkoreninjenje te strašne bolezni kašaje.

Sattvični vrittiji

Med meditacijo, ko je vaš um bolj satvičen, boste dobili navdih. Um bo sestavljal drobne pesmi in reševal neke življenjske težave. Odštempljajte tudi te satvične vrittije. Vse to je razpršitev mentalne energije. Vzpenjajte se višje in višje, samo do Atmana.

Savikalpa samadhi

Celo sreča savikalpa samadhija je ovira, saj vam preprečuje vstop v stanje nirvikalpa. Ustvarja lažni tušti (zadovoljstvo) in ustavi vašo nadaljnjo sadhano.

Um je treba osvoboditi vseh teh ovir. Šele takrat boste vstopili v čisto stanje advaita nirvikalpa. Vičara in Brahma-bhavana sta edini pomoči za dosego tega najvišjega stanja.

MEDITACIJA IN DELO

Kdor meditira, ne more delati. Kdor dela, ne more meditirati. To ni ravnovesje. To ni uravnoteženost. Dve načeli, meditacija in delovanje, morata biti uravnoteženi. Če ste pripravljeni slediti božanski povezavi, morate biti sposobni, da prevzamete katero koli delo, ki vam je bilo dodeljeno - tudi skrajno zahtevno delo - in ga opravite naslednji dan, z enako mirnostjo, s katero ste ga prevzeli, in brez občutka, da je odgovornost vaša. Na svetu morate biti sposobni trdo delati z ogromno močjo, po koncu dela pa se morate znati za dolgo časa zapreti v votlino kot popolni samotar z velikim mirom v duši. To je ravnovesje, to je resnična moč. Šele tedaj si presegel lastnosti (gunatita). "Tisti, o Pandava, ki ne izžareva (sattva) niti ne oddaja energije (delo), še celo lenobe in dremavice (moha) ne, ko so prisotni, po njih pa tudi ne hrepeni, če so odsotni, zanj rečemo, da je onkraj lastnosti" (Gita,XIV-22).

Ko boste napredovali v duhovni praksi, boste zelo težko opravljali meditacijo in pisarniško delo hkrati, saj bo um podvržen dvojni obremenitvi. Meditanti bodo ugotovili, da so bolj občutljivi od nemeditantov, zaradi česar čutijo precejšnjo obremenitev fizičnega telesa. Um med meditacijo potuje vzdolž različnih kolesnic in kanalov z različnimi samskarami. Zelo težko se prilagaja različnim vrstam neugodnih dejavnosti. Takoj ko se vrne iz meditacije, tava v temi. Postane zmeden. Prana (energija), ki se med meditacijo giblje v smeri navznoter po različnih kanalih ter je pretanjena, se mora med posvetnimi dejavnostmi gibati po novih, drugačnih kanalih. Med delom postane zelo groba. Pretakati se mora vzdolž ustreznih kanalov delovanja. Ko zvečer ponovno sedete k meditaciji, se boste morali močno potruditi, da boste izbrisali novo pridobljene samskare, ki ste si jih nabrali tekom dneva, ter dosegli mirnost in osredotočenost uma. Ta boj včasih povzroči glavobol.

Zato se spodobi, da bodo morali napredni grihastha jogiji (učenci joge, ki živijo družinsko življenje) ob stopnjujočem se napredku v meditaciji prenehati z vsemi posvetnimi dejavnostmi, če bodo želeli napredovati še naprej. Sami bodo prisiljeni opustiti delo, če bodo zares iskreni. Delo je ovira pri meditaciji za napredne študente. Zato Gospod Krišna v Giti pravi: "Za misleca, ki jogo bi dosegel rad, pravimo, da je delovanje sredstvo; za človeka, ki je dosegel jogo (stanje Jogarudha) in samo za njega, pravimo, umirjenost (sama) je sredstvo." Potem postaneta delo in meditacija nezdružljiva kakor kislina in alkalij ali ogenj in voda ali svetloba in tema.

RAZLOGI ZA NEUSPEH PRI MEDITACIJI

Nekateri meditacijo vadijo že 15 let, a kljub temu niso dosegli pravega napredka. Zakaj? Razlog za to je pomanjkanje resnosti, vairagje, gorečega hrepenenja po osvoboditvi in intenzivne, stalne sadhane. Med aspiranti se vedno pojavljajo pritožbe: "Meditiram že 12 let, nisem naredil nobenega izboljšanja, nisem se uresničil." Zakaj je tako? Kaj je razlog? V globoki meditaciji se niso potopili v najgloblje kotičke svojega srca. Niso pravilno asimilirali in nasičili uma z Božjimi mislimi. Niso izvajali redne, sistematične sadhane. Niso popolnoma disciplinirali indrij. Niso zbrali vseh izstopajočih žarkov uma. Niso izrekli samoodločbe: "Realiziral bom to sekundo." Bogu niso podarili vseh 100 % uma ali 16 annov uma - svojega celotnega uma. Niso ohranjali naraščajočega toka Božanske zavesti kakor curka olja (tailadharavat).

Vsaj po mnogih letih duhovne prakse bodite pozorni na to, ali ostajate v duhovni praksi na stalnem mestu ali pa napredujete. Včasih lahko greste tudi navzdol, če niste dovolj čuječi in previdni, če vaša vairagja bledi in če ste v meditaciji neuspešni. Lahko se pojavi reakcija.

Tako kot človek, ki neumno teče za dvema zajcema, ne bo ujel nobenega od njih, tako tudi meditant, ki teče za dvema nasprotujočima si mislima, ne bo uspešen v nobeni od teh. Če deset minut goji božanske misli, naslednjih deset minut pa posvetne nasprotujoče si misli, ne bo uspel v ničemer, v smislu božanske zavesti. Teči morate le za enim zajcem z vnemo, močjo in osredotočenostjo. Zagotovo ga boste ujeli. Vselej morate imeti samo božanske misli. Potem boste zagotovo kmalu spoznali Boga.

Ko se lotite meditacije, ne smete prehitro hrepeneti po takojšnjih sadovih. Naglica povzroča izgubo. Neka mlada ženska je 108-krat obhodila drevo asvattha (filicus religiosa), da bi dobila potomca, in se takoj dotaknila svojega trebuha, da bi videla, ali je otrok že notri ali ne. To je preprosto neumnost. Počakati bo morala nekaj mesecev. Kljub temu pa, če tisti, ki z navdušenjem čitajo dela, ki se ukvarjajo z atma-džñāno, ne bodo prehitro hrepeneli po takojšnjih sadovih, temveč bodo o njih redno in postopoma meditirali, potem bo njihov um postopoma dozorel in naposled bodo dosegli neskončnega Atmana; in si zagotovili Atmasakšatkaro (samouresničitev).

Na začetku se boste morali potruditi, da boste dosegli ravnovesje uma. Kasneje boste imeli običajno uravnoteženo stanje uma. Tako je tudi z meditacijo. Po nekaj letih vadbe meditacija postane navada.

POGOJI ZA SAMOURESNIČITEV

Tako kot nasičite vodo s soljo in sladkorjem, jo boste morali nasičiti z mislimi o Bogu in Brahmanu, z božansko slavo, božansko navzočnostjo, z vzvišenimi duhovnimi mislimi, ki prebujajo dušo. Le tako boste vedno utrjeni v Božanski zavesti. Preden nasičite um z mislimi o Brahmanu, boste morali najprej asimilirati božanske ideje. Najprej asimilacija, nato pa nasičenje. Nato pride uresničitev, naenkrat, brez zamude. Vedno si zapomnite trojček: asimilacija-nasičenje-uresničenje.

Osvobodite se nizkotnih misli, različnih nekoristnih sankalp (domišljij). Tako kot motno vodo naredite čisto z dodatkom bistrilnega oreha (strychnos potatorum), tako boste tudi motni um, poln vasan in lažnih sankalp, naredili čist z Brahma-čintano (razmišljanjem in premišljevanjem o Absolutnem). Če se um nenehno ukvarja s čutnimi predmeti, se bo predstava o resničnosti vesolja zagotovo povečala. Če um neprestano razmišlja o Atmanu (Absolutnem), svet spominja na sanje. Besedo neprestano si podčrtajte. Le tako bo prišlo do resnične razsvetljenosti. Samo takrat bo nastopila zora duhovnega znanja. Džñāna-Surja (Sonce spoznanja) bo vzšlo na svodu čidakaše (prostor spoznanja).

Te izraze boste v Giti našli zelo pogosto: “Ananjačetah” “Matčittah”

“Nitjajuktah” “Manmanah” “Ekagramanah” “Sarvabhavah.” Ti izrazi pomenijo, da boste morali Bogu predati svoj celoten um, vseh 100% uma. Šele takrat boste dosegli samouresničitev. Tudi če en žarek uma teče navzven, je nemogoče doseči Božjo zavest.

Dejanja uma so tisti pravi izraz za karmo. Resnična osvoboditev je posledica razbremenitve uma. Tisti, ki so se osvobodili nihanja uma, pridejo v domeno najvišje ništhe (meditacije). Če se um očisti vseh nečistoč, bo postal zelo miren in vse posvetne utvare, skupaj z rojstvi in smrtmi, bodo kmalu uničene.

Um obstaja zaradi ‘jaza’. Slednji obstaja zaradi uma. Prvi je le ideja v umu. Um in ‘jaz’ sta eno in isto. Če izgine(m) ‘jaz’, bo izginil tudi um; in če izgine um, bom izginil tudi ‘jaz’. Uničite um s pomočjo tatva-džñāne. Izničite ‘jaza’ z aham Brahmasmi bhavano, s stalno in intenzivno nididhjasano. Ko um ob ponehanju misli izgine, bo nama-rupa prenehala obstajati in Cilj je dosežen.

34. poglavje

SAMADHI

ZNAČILNOSTI SAMADHIJA

Ko je um popolnoma zatopljen v en predmet meditacije, to imenujemo samadhi. Um se poistoveti s predmetom meditacije. V samadhiju ni ne dhjane ne dhjate (ne meditacije ne meditanta). Meditant in objekt meditacije, torej mislec in misel, častilec in čaščeno postaneta eno oz. identična. Triputi (triada) izgine. Um izgubi lastno zavest in postane identičen s predmetom meditacije. Meditant je svojo osebnost raztopil v Božjem morju, se tam utopil in pozabil nase, dokler ne postane preprosto orodje Boga. Kadar pa spet odpre usta, brez napora ali premisleka izgovarja Božje besede s pomočjo neposredne intuicije, in če uporabi roke, Bog spet dela čudeže skoznje.

V samadhiju ne vidimo in ne slišimo. Ni ne fizične ne mentalne zavesti. Obstaja le duhovna zavest. Obstaja samo obstoj (sat). To je vaša resnična svarupa. Ko voda v bazenu izhlapi, izgine tudi odsev sonca v vodi. Ko se um raztopi v Brahmanu, ko se umsko jezero izsuši, odsev čaitanje (čidabhasa) prav tako izgine. Dživatma (osebnost) odide. Ostane samo Obstoj.

Turija je duhovno stanje, v katerem ni delovanja uma; um se tedaj raztopi v Brahmanu. To je “četrta dimenzija”, v kateri je neskončna Brahmična blaženost. To ni stanje inercije, pozabe ali izničenja. Je stanje absolutne zavesti, ki se izmika vsem poskusom opisa. Je končni cilj vseh. To je mukti. To je mokša.

Običajno, ko ste v tako imenovanem spancu brez sanj, gre za eno od dveh stvari; ali se ne spomnite, kaj ste sanjali, ali pa ste padli v popolno nezavest, ki je skoraj smrt - priokus smrti. Možno pa je tudi spanje, v katerem vstopite v absolutno tišino, nesmrtnost in mir v vseh delih svojega bitja, vaša zavest pa se zlije s sačidanando. Temu težko rečemo spanje, saj gre za popolno zavedanje. V tem stanju lahko ostanete nekaj minut ali ur ali dni; vendar vam teh nekaj minut nudi več počitka in osvežitve kakor dolge ure spanja. Tega ne morete doživeti po naključju, za to je potreben dolgotrajen trening.

Samadhi ni kamnu podobno inertno stanje, kakor si ga predstavljajo ljudje. Življenje v duhu (Atmanu oz. Božanskem) ni izničenje. Kadar je osebnost (nižji jaz) vezana na svoje empirične dogodke, se njegove dejavnosti ne izvajajo v celoti, ko pa presežemo omejitve empiričnega obstoja, se univerzalno življenje okrepi in smo obogateni z Jazom. Imeli boste bogato notranje življenje. Imeli boste razširjeno kozmično življenje in tudi nadkozmično življenje.

RAZLIČNE VRSTE SAMADHIJA

Radžajogi doseže nirodha-samadhi s pomočjo čitta-vritti-nirodha (z omejevanjem mentalnih modifikacij). Bhakta zadobi bhava-samadhi s Premo do Gospoda. Vedantinec zadobi bheda-samadhi skozi mithjatva-buddhi in fokusom na idejo asti-bhati-prija ( po metodi anvaja).

Edinole radža-jogi poskuša izničiti vrittije, nirodha samadhi ( “jogasčittavrittinirodhah” - Patandžali-jeve Joga sutre, I-2). Vedantinec ima vedno Atma-bhavo, Brahma-bhavo, kadarkoli se srečuje s predmeti. Zategadelj ne poskuša izbrisati vrittijev. Zanj pratjahara niti ne obstaja. Zanj ni bahirmukha vrittija. Zavrne nama-rupo in sprejme asti-bhati-prijo (bheda-samadhi). Bhakta vidi Narajano ali Krišno v vseh predmetih. Tudi on ne blokira vrittijev. Kakor vedantinec tudi on spreminja svoj mentalni odnos. Um je tisti, ki ustvarja vse razlike in ločenosti. Svet je v celoti ananda, samo če spremenite svoj zorni kot, svoj mentalni odnos. Našli boste nebesa na zemlji.

Radža jogija ali bhakti jogija ali džñāna jogija lahko že samo s tresenjem telesa ali zvokom iz školjke povrnete v normalno objektivno zavest. Čudalaja je svojega moža Sikhidhvadža spravila iz samadhija tako, da je stresla njegovo telo. Gospod Hari je Prahlado spravil iz samadhija tako, da je pihnil v školjko.

SAMADHI S HATHA JOGO

Hatha jogi črpa vso prano iz različnih delov telesa in jo odvede v sahasrara čakro (tisočerolistni lotos) na vrhu glave. Nato vstopi v samadhi (nadzavestno stanje). Zaradi tega ga je zelo težko spraviti v objektivno zavest zgolj s tresenjem telesa. Hatha jogiji so v samadhiju ostali zakopani pod zemljo več let skupaj. S svojim dolgim jezikom zamašijo zadnje nosnice s pomočjo khečari mudre (kralj hatha jogijske krije).

Prano in apano, ki se gibljeta v prsnem košu oziroma anusu, združijo jogijski procesi džalandhare, mule in uddijana bandhe in tako združena prana-apana se giblje po sušumna nadiju v hrbteničnem kanalu. Prane, ki tako tečejo, potegnejo tudi um vzdolž sušumna nadija, ki je sicer znan kot Brahma nadi. Med vzpenjanjem po sušumna nadiju je treba s primernim prizadevanjem presekati tri granthije ali vozle, in sicer Brahma-granthi pri muladhara-čakri, Višnu-granthi pri manipura-čakri in Rudra-ranthi pri adžñā-čakri. Ti vozli preprečujejo vzpon Kundalinija. Bhastrika pranajama te vozle razbije. Ko se kula-kundalini šakti, ki v muladhari miruje v obliki zvite kače s 3½ zavoji, z obrazom navzdol, prebudi z duhovno sadhano, se dvigne navzgor proti sahasrara-čakri ali tisočerolistnemu lotosu na vrhu glave ter s seboj vzame tudi um in prano. Kadar je um v sušumni, je jogi izločen iz objektivne, telesne zavesti sveta. Za svet je praktično mrtev, ima različna videnja in se giblje v mentalnem, eteričnem prostoru (čidakasa). Začne se samadhi.

SAMADHI Z RADŽA JOGO

Globoka meditacija vodi do samadhija ali enosti z Bogom. Če lahko um za deset sekund ustalite na določenem predmetu oz. murtiju, je to dharana (koncentracija). Deset takšnih dharan postane dhjana (meditacija). Deset takšnih dhjan tvori samadhi. Um je tedaj izpolnjen z Atmanom oz. Bogom. Um izgubi lastno zavest in se poistoveti s predmetom meditacije (tatčitta, tanmaja, tadakara). Kakor se lutka iz soli raztopi v vodi, prav tako se z vsopom v nirvikalpa samadhiju tudi um raztopi v Brahmanu. Nenadna mistična bleščava dokonča ves empirični obstoj in vse ideje ali spomini na nekaj takega kot je ta svet ali ozka individualnost duha v tem svetu popolnoma zapustijo Jaz.

Pri izurjenih jogijih ne morete reči, kje se konča pratjahara (odtegnitev ali abstrakcija) in začne dharana (koncentracija); kje se konča dharana in začne dhjana (meditacija); kje se konča dhjana in začne samadhi (nadzavestno stanje). V trenutku, ko se usedejo v asano, se vsi procesi istočasno zgodijo s svetlobno hitrostjo in po svoji zavestni volji vstopijo v samadhi. Pri novincih se najprej pojavi pratjahara. Nato se začne dharana. Nato se počasi začne dhjana. Preden se sploh pojavi samadhi, njihovi umi, ki postanejo nestrpni in utrujeni, “padejo dol”. Stalna in intenzivna sadhana ob lahki, a hranljivi hrani zagotavlja optimizem v doseganju samadhija.

JOGIJSKI SAMADHI IN VEDANTIČNI SAMADHI

Obstaja razlika med nirvikalpa stanjem jogija in nirvikalpa stanjem vedantinca. Prvo se nanaša na um. Drugo pa zadeva le Atmana oziroma Brahmana. V jogijskem samadhiju ostane dhjeja. Slednje pomeni predmet meditacije. V vedantičnem samadhiju ostaja kevala asti (Obstoj sam).

SAVIKALPA SAMADHI IN NIRVIKALPA SAMADHI

Pritličje predstavlja življenje strasti v čutnem vesolju. Prvo nadstropje ustreza savikalpa samadhiju. Drugo nadstropje ustreza nirvikalpa samadhiju. Tretje nadstropje predstavlja sahadžavastho ali dživanmukto. Premikanje volovskega voza lahko primerjamo s savikalpa samadhijem. Ustavi se. To je nirvikalpa samadhi. Živali so izprežene. To je sahadžavastha. Ko jogi doseže zadnjo popolno stopnjo meditacije in samadhija, katere ogenj zagotovo sežge vse ostanke njegovih dejanj, hipoma doseže Osvoboditev (dživanmukti) še za časa tega življenja.

V savikalpa samadhiju obstaja triputi ali triada dhjata (meditant), dhjana (meditacija) in dhjeja (predmet meditacije). V nirvikalpa samadhiju ta triputi izgine (triputirahita). Nirvikalpa samadhi pomeni osvoboditev od vseh vrst modifikacij in predstav. Um se popolnoma raztopi v Brahmanu. Sreča ali blaženost, ki jo doživite v savikalpa samadhiju, se imenuje rasasvada. Tudi to je ovira (pratibandha ali vighna) za nadaljnji duhovni napredek. Zaradi nje se tu ustavite. Ne more vas osvoboditi. Nadaljevati morate korak naprej, da dosežete najvišje stanje nirvikalpa, v katerem leži vaša popolna svoboda.

PREDNOSTI SADHANE BHAKTI JOGE

Vadbi hatha joge in radža joge nista primerni za večino ljudi današnje dobe, četudi imata le-ti vedno neustavljiv čar zaradi svoje navidezne konkretnosti in obljube hitrih koristi. Večina ljudi nima dobre telesne zgradbe in trdne konstitucije. So slabiči. V tej dobi otroci rojevajo otroke. Deklice postanejo matere. Predanost ali bhakti joga je zato enostavna in varna. Vsak človek lahko ponavlja božje ime. Vsakdo lahko poje hvalnice Bogu. Brez matere ne moreš imeti sina. Prav tako brez ananja bhakti (osredotočene ali enoumne predanosti) ne moreš imeti džñāne. Ko je bhakti popolnoma zrela, Brahma-džñāna dozori sama od sebe, brez velikega truda s strani sadhaka.

Vsaka mantra je zelo močna. Očisti um. Spodbuja vairagjo. Povzroča antarmukha vritti. Vsaka mantra ima naslednje: rišija (videc), ki jo je dal; devato (informacijska moč); bidžo (seme), nosilni zlog, ki ji daje posebno moč; šakti (energija) oblike mantre, tj. vibracijske oblike, ki jih vzpostavljajo njeni zvoki; kilako (opornik) tisto, kar podpira in krepi mantro. Kilaka je nekakšen čep, ki skriva mantra-čaitanjo. S stalnim in dolgotrajnim ponavljanjem mantre z bhavo (občutkom ali pravilno mentalno naravnanostjo) in koncentracijo se mantra-čaitanja prebudi. Sadhak potem dobi mantra-siddhi. V vseh mantrah je duhovni tok. Mantra popelje dušo bhakte najprej do prvega središča, nato do drugega, dokler ni dosežen dostop do cilja, t.j. končnega območja. Dhruva je prejel daršan Gospoda Harija s ponavljanjem Dvadasakšare (sestavljene iz dvanajstih zlogov) mantre Om Namo Bhagavate Vasudevaja, ki jo je dal riši Narada. Prahlada je prejel daršan Mahavišnuja s ponavljanjem mantre Narajana. Valmiki je Boga spoznal s ponavljanjem mantre Mara-Mara (ki med ponavljanjem postane Rama-Rama). Tukaram iz Maharaštre je postal eno z Gospodom Krišno tako, da je vedno ponavljal Vittala-Vittala, ime znane podobe Šri Krišne v Pandharpurju.

KONTEMPLACIJA - IZPOLNITEV - ISTOVETENJE

Zapomnite si tri procese, ki potekajo v umu med meditacijo. To so: KONTEMPLACIJA, IZPOLNITEV, ISTOVETENJE. To je še ena trojica. Zapomnite si te tri besedne podobe. Miselno jih ponavljajte med izvajanjem sadhane. To vam bo resnično zelo pomagalo.

Premišljujte o Atmanu. Izpolnite um z Atmanom. Potem se um poistoveti z Brahmanom v skladu s tako imenovano bhramarakitanjajo (analogija med oso in gosenico). Kar razmišljate, to tudi postanete. Misli, da si Brahman; Brahman boš postal.

Ko se um umakne od predmetov in se začne poglobljeno razmišljanje, se objektivna zavest zapre; začne se savitarka samadhi. Pojavijo se globok utemeljen razmislek, analiza in sinteza (a priori in a posteriori način sklepanja), raziskovanje in abstraktno sklepanje. To je samadhi z utemeljevanjem. Zlobne misli zdaj ne morejo vstopiti. Um je satvičen.

Poglobljeno preučevanje filozofskih del s čitta suddhi je samo po sebi umevno za samadhi. Um je tu prost posvetnih misli.

Ko vaša meditacija postane globoka, običajno delujete le s pomočjo subtilne karana šarire. Zavest karana-šarire postane vaša običajna zavest. Jogiji imajo karana-šariro za normalno. Bhakte (vdani častilci), kot so Gospod Gouranga, Tukaram, Tulasidas, so se poistovetili s svojo karana šariro in tudi zanje je zavest karana-šarire postala nekaj normalnega. Bhakta s takšno zavestjo je prebivalec Brahma-loke, tudi ko živi v mesenem tabernaklju. Je eno z Brahmanom ali hiranjagarbho. Ima Božansko aišvarjo, vendar obenem ima tanko eterično telo. Ohranja svojo individualnost. Vrtinec je eno z vodno gmoto, pa vendar ima istočasno tudi ločen obstoj. Podobno velja za bhakto, ki s svojo karana-šariro živi v Išvari.

KAKO DOSEČI SAMADHI Z VEDANTO

Očistite svoj um z džapo, pranajamo, satsango, svadhjajo, dano, jadžño, tapasom in nesebičnim služenjem. Nato ga usmerite k Bogu. Uničite sankalpo in vikalpo uma. Združite tokove uma z duhovnim tokom. Opustite zamisel ali pojem ‘jaz’, ‘on’, ‘ti’, ghata (lonec), pata (tkanina), t.j. nana-bhava, dvaita-bhava. Namesto tega imejte brahma-bhavano. Potem se bo samadhi ali stanje nad zavestjo samodejno pojavilo.

Obstajajo štirje načini za uničenje ega oz. ahankare, in sicer dve advaitični metodi (pozitivna in negativna), ena metoda vdanih častilcev v smislu nepopustljive, brezkompromisne, popolne samoizročitve (atmanivedana) in četrta, popolna samoizročitev v primeru niškama karma jogijev.

Negativna vedantična metoda je zanikanje: “Nisem telo, niti um.” “Brahma satjam džaganmithja dživo brahmaiva na-aparah; - Samo Brahman je resničen. Svet je neresničen. Dživa je identična Brahmanu. Svet vključuje telo. Meditirajte o tej ideji. Aham bo izginil. Pozitivna metoda je, da je vse samo Jaz: “Sarvam khalvidam brahma - Vse je Brahman. Ni ničesar razen Brahmana.”

PAMETNA ZMERNOST V SADHANI NUJNA ZA SAMADHI

Če ohraniš občestvo z Brahmanom, brez umskih domislic in sprememb, se bo veliko ujetništvo uma končalo, izginili bodo vsi dvomi in vse karme se bodo razblinile:

“Bhidjate hridajagranthih čhidjante sarvasamšajah kšijante časja karmani tasmin drište paravare”

Neumna čebela, ki ve, da se je neko drevo razcvetelo, in se s strašno hitrostjo odpravi na pot, pa gre mimo njega; in ko se obrne nazaj, ga doseže, ko je pelod že obran. Tudi druga neumna čebela, ki se odpravi na pot z majhno hitrostjo, ga doseže, ko je peloda že zmanjkalo. Pametna čebela, ki se odpravi na pot s pravšnjo hitrostjo, pa zlahka doseže šopek cvetov, si nabere pelod do konca in ga spremeni v med ter uživa v njegovem okusu.

Podobno se med študenti kirurgije, ki vadijo kirurško delo na lotosovem listu, postavljenem v lavorju z vodo, zgodi, da en neumen študent preveč sunkovito potegne z nožem in lotosov list prereže na dva dela ali pa ga potopi v vodo. Drugi neumnež se ga zaradi strahu pred prerezom ali potopitvijo ne upa niti dotakniti z nožem. Pametni pa enakomerno potegne z nožem, konča usposabljanje in si s podobnim delom, ko se pojavi priložnost, zasluži denar.

Vzemimo še en primer:
ob kraljevem razglasu: “Kdor prinese pajčevino, dolgo štiri sape, dobi 4000 kovancev,” neumen človek v naglici potegne pajčevino in jo tu in tam pretrga. Drugi neumnež se je zaradi strahu, da bi jo strgal, ne upa niti dotakniti s prsti. Pameten človek pa jo z blažjo silo z enega konca zvije na palico, jo prinese in dobi nagrado.

Če vzamemo četrti primer:
neumni jadralec, ki ob močnem vetru na polno jadra, povzroči, da plovilo zaide iz svoje smeri. Drug neumnež, ki spusti jadra, ko je veter šibek, povzroči, da ladja ostane na istem mestu. Pameten pa pluje s polnimi jadri, ko je veter šibek, in s polovičnimi jadri, ko je veter močan, in varno doseže svoj cilj.

Ko učitelj učencem sporoči: "Kdor napolni epruveto, ne da bi razlil olje, dobi nagrado," neumni učenec, pohlepen po dobičku, jo polni z naglico in razlije olje. Drug neumni učenec si zaradi strahu, da bi razlil olje, ne upa opraviti te naloge. Spretni učenec pa z umirjenim, enakomernim tempom napolni epruveto in dobi nagrado.

Na podoben način se aspirant, ko se pojavi znamenje, močno trudi in pravi: “Hitro bom dosegel samadhi.” Toda njegov um je zaradi prevelikega napora raztreseni in ne more doseči ekstaze, t.j. samadhija. Druga oseba, ki vidi napako v pretiranem naporu, opusti prizadevanje, rekoč: "Kaj mi bo samadhi sedaj?” Njegov um zaradi prevelikega popuščanja energije postane nedejaven in tudi on ne more doseči samadhija. Kdor pa se sprosti z inteligentno, umirjeno, enakomerno silo – pri čemer svoj zdolgočaseni um odtegne od celo najmanjše zdolgočasenosti in raztreseni um od kančka raztresenosti –, ga usmeri k cilju oz. lakšji (tj. Brahmanu) in doseže nirvikalpa samadhi (advaita-ništha). Postani njemu podoben.

Ostanite tihi. Spoznajte sebe. Spoznajte Tisto. Raztopite um v Tistem. Resnica je povsem čista in preprosta.

35. poglavje

MANONASA

Um zaradi nevednosti in nerazločevanja svojo lažno osebnost šteje za resnično in misli, da je izvajalec vseh karm, ter tako postane egoističen. Domišlja si, da je v ujetništvu. Identificira se z dživatmanom; sam postane dživatman in prevzame nase odgovornost za opravljanje dobrih in slabih karm ter za uživanje ali trpljenje zaradi njihovih sadov. Od tod je um izvajalec karm (dejanj) in potemtakem odgovornost za karme leži na njem.

Um je tat Atmana. Je tat. Um potegne dživatmana v višaje (čutne užitke). Dživatman je abhasa čaitanje, se pravi inteligenca, ki se odraža v umu. Slednji in dživatman vedno živita skupaj. Ni ju mogoče ločiti. Kradljivca Atmana pogubite z vičaro, manano in nididhjasano (stalno in poglobljeno meditacijo) o Brahmanu.

Um ima moč, da v hipu ustvari ali uniči ves svet. Zato ga pogubite, ubijalca Atmana, bodisi z uničenjem vasan (prikritih subtilnih želja) bodisi z obvladovanjem prane ali z Brahma-vičaro in mahavakja-čintano. Najboljše sredstvo za odpravo te velike nevarnosti maje, ki vsem povzroča bolečino, je uničenje uma.

Z uničenjem uma vsa tri časovna obdobja izginejo v nič. Z uničenjem uma začne zoreti Atman.

Izguba vasan (vasana-kšaja), manonasa (izničenje uma) in tattva-džñāna (razumevanje Resničnosti), če jih skupaj vadimo dalj časa, veljajo za plodne. Izvajati jih je treba naenkrat. Dokler vseh treh ne vadimo enako in vedno znova, Vrhovnega sedeža (parama pada) ne moremo doseči niti po več sto letih. Z dolgotrajno prakso teh treh se trdni vozli srca brez dvoma pretrgajo, kot se pretrgajo niti v lotosovem steblu, ki se razpre na dvoje.

POMEN MANONASE

Uničenje uma ne pomeni izničenja Jaza. Vedantinci delijo um na višji in nižji, od katerih se zahteva uničenje nižjega, ki vodi k željam.

Uničenje želja, izničenje ahankare, uničenje sankalpe, vse našteto pomeni obvladovanje uma ali izničenje uma (manonasa ali amanaskata). Že sâmo uničenje egoizma, raga-dveše (privlačnost in odpor do predmetov) in vseh vasan je manonasa. Slednje se pojavi z uničenjem vasan. Manonasa ne pomeni, da bi morali vzeti meč in razsekati um na koščke.

Manonasa pomeni smrt sedanje oblike uma (tj. nagonskega uma čustev in strasti), oblike, ki zaznava razlike tam, kjer jih ni, in ki istoveti Jaz s telesom. Njegova smrt v resnici pomeni njegovo preobrazbo v kozmično zavest in s tem njeno rojstvo.

Velika večina ljudi živi samo v annamaja koši. Njihove misli so usmerjene v prehranjevanje, čiščenje telesa in oblačenje. To je vse. Celo tako imenovani izobraženci živijo pretežno v annamaja koši. Včasih živijo v manomaja koši (umski ovojnici). Duhovni aspirant in človek z razvito viveko živita v vidžñānamaja koši (razumski ovojnici). Vidžñānamaja koša se razvija z abstraktnim razmišljanjem in sklepanjem, s sistematično meditacijo, Brahma čintano, študijem Upanišad, Jogavasište in Brahma-sutre. Vidžñānamaja košo morate vsekakor razviti s študijem vedantične literature in čistim razmišljanjem. Takrat boste varni. Um vas bo prenehal zavajati in mučiti.

LAJA-ČINTANA ANTAHKARANE

Um je absorbiran v mahatu oz. buddhiju. Posamični buddhi je absorbiran v kozmičnem buddhiju; kozmični buddhi v avjakti; ta pa v Brahmanu. To je laja-čintana znotraj antahkarane oz. uma.

Sambhavi mudra, bhrukuti-drišti (zrenje v točko med obrvema), nasikagra-drišti (stalno zrenje v konico nosu), nadanusandhana (poslušanje zvokov ušesa), vse spadajo v laja-jogo. S temi vajami um kmalu doseže absorpcijo. Temu hitro sledi stanje unmani. Unmani avastha v primeru laja-jogijev utreza Bhava-samadhiju pri bhaktah. V sambhavi mudri so oči odprte, vendar je um uprt v lakšjo. Oči ne vidijo zunanjih predmetov.

Ko so um in čuti “razredčeni” in je sčasoma oboje pod nadzorom, se karanendrija-vjapara (različne dejavnosti antahkarane in čutov) ustavi. Dživatva (osebnost - občutek in čutenje) izgine. Brahmatva (obstoj) ostane. To je kevala asti.

DVE VRSTI MANONASE

Manonasa je dveh vrst, in sicer: (i) svarupa manonasa, uničenje svarupe uma, kot v primeru dživanmukte, in (ii) arupa manonasa, uničenje same oblike uma, kot v primeru videhamukte, ko zapusti svoje fizično telo. Prvo imenujemo ‘uničenje uma z obliko’, drugo pa ‘uničenje uma brez oblike’.

KAKO POVZROČITI MANONASO

Obstaja pet načinov, kako doseči manahkšajo (uničenje uma). Dva sta jogijska načina, trije načini pa se nanašajo na džñāna jogo.
(i) Ko se pojavi misel, jo odženite. Recite si: “Neti, Neti – ne ta misel, ne ta misel. Ne želim te misli.”

(ii) Pratipakša bhavana – zamenjava z nasprotno mislijo, ljubezen s sovraštvom, pogum s strahom, itd.
(iii) Imejte Brahma-bhavano in vse sankalpe bodo odšle.

(iv) Bodite sakši od uma, torej ravnodušni (udasina ).

(v) Nenehno sprašujte: “Kdo sem jaz?” Vse misli bodo umrle. Za človeka vičare (poizvedovanja) se um razblini v nič. To je lažje in učinkovitejše kakor metoda neti-neti ali pratipakša bhavana.

Sankalpa, želja, raga, dveša, ahankara in um je šest opek graščine duše. Predstavljajo šest členov verige, ki sestavlja osebnost džive. Uničenje ene opeke ali enega člena povzroči uničenje celotne zgradbe ali celotne verige.

Zato odrežite vse veje sankalpe od tega drevesa manasa in nazadnje povsem uničite drevo uma pri njegovih koreninah. Odsekovanje vej je le sekundarnega pomena. Izkoreninjenje drevesa z odstranitvijo ‘jaza’ je primarna stvar. Če torej s krepostnimi dejanji uničite idejo ‘jaza’, ki tvori korenino drevesa uma, potem to ne bo več vzklilo.

Moč, imetje, denar in znanje krepijo abhimano, tj. idejo jaza, in tudi zgoščajo um. Odreči se jim je treba, da bi se ‘jaz’ in um razredčila. Um boste morali redčiti z vairagjo in tjago. Ko um skozi proces redčenja postane podoben niti, ga imenujemo tanumanasi.

Um je mogoče nadzorovati bodisi s kontrolo prane (hatha-jogijska metoda) bodisi z zaustavitvijo nihanja uma (radža-jogijska metoda – “Jogas-čittavritti-nirodhah” rišija Patandžalija). Nadzor uma vodi v zaustavitev dihanja in uravnava dihanja vodi v zaustavitev uma, saj prana in um spadata pod eno sambandho. Med meditacijo postane dihanje zelo počasno. Tisti, ki se ukvarjajo z meditacijo, se tega morda zavedajo. To dokazuje, da se prana, ko je um osredotočen, ustavi sama od sebe brez kakršnegakoli napora.

Pranajama ne more povzročiti manonase (izničenja uma). Vrittiji se umirijo le začasno.

Stalna in čista misel na Paramatmana v našem srcu bi prinesla naravno kumbhako in absorpcijo uma v srcu, kar je končno stanje in stanje, po katerem hrepenijo modreci. Absorpcija uma v sebi je Večna Blaženost (odrešitev). Z neposrednim zaznavanjem Atmana bo um uničen in bo ustvaril neskončno Blaženost. V takšnem zaznavanju videc, videnje in videno postanejo eno.

MANONASA IN MANOLAJA

Manolaja je začasna absorpcija uma v predmet meditacije. Ko meditirate o obliki Bhagavana Šri Krišne, se um začasno absorbira v obliko Bhagavana Šri Krišne.

Manolaja se pojavi med spanjem. Um je tedaj vsebovan v svojem vzroku, mula avidji.

Manolaja ne zadostuje za doseganje džñāne. V manolaji je um nagnjen k oživitvi. Manolaja vas ne more rešiti iz ujetništva. Ne more vam prinesti mukti. Samo manonasa (izničenje nižjega uma) vam lahko prinese osvoboditev. V manonasi se um ne obudi in je mrtev. Manonaso se doseže z Brahma-džñāno.

36. poglavje

PRIMERJAVA UMA

NEMIREN KOT DUH

Um je podoben duhcu (prikazni), ki je nemiren. Nekoč je brahmanski pandit s pomočjo mantre-siddhija obvladal duhca. Ta je panditu rekel: “V minuti lahko opravim katero koli delo zate. Vedno mi moraš dati kaj za delati. Če me celo za kratek čas pustiš brez dela, te bom požrl. Brahmin se je strinjal. Duhec je v kratkem času izkopal vodni zbiralnik za brahmina, preoral polja in opravil različna dela. Brahman mu ni mogel dati nobenega nadaljnjega dela. Duhec je možakarju zagrozil: "Zdaj zame ni več dela. Pogoltnil te bom. Brahmin je bil precej zmeden. Ni vedel, kaj naj stori. Odšel je k svojemu guruju in mu razložil svoj položaj. Učitelj mu je rekel: "O, čela, uporabi svojo zdravo pamet ali jukti (buddhi). Namesti visok, trpežen, mehak, lesen steber pred svojo hišo. Na steber nanesi olje, vosek in druge mastne snovi. Prosi duha, naj pleza gor in dol po njem ves dan in celo noč.” Učenec je ravnal v skladu s tem in brž obvladal duhca. Slednji je postal zelo nemočen. Temu podobno morate umu vedno nameniti takšno ali drugačno delo, npr. džapo, meditacijo, svadhjajo, služenje, kirtan, molitev, pranajamo. V celoti ga morate zaposliti. Le tako lahko um zlahka obvladujete. Učvrstili se boste v fizični in mentalni brahmačarji.

SE RAZPRŠI KOT ŽIVO SREBRO

Dejavnost uma lahko primerjamo z gibljivim živim srebrom. Če na tla položite majhno količino živega srebra, se bo razdelilo na več majhnih koščkov in se razbežalo v različne smeri. Ne morete jih ponovno zbrati. Tako se tudi žarki uma razpršijo v različne smeri, na čutne predmete. Razpršene mentalne žarke je težko zbrati. Vairagja in abhjasa bosta pomagali pri tem, da bo um postal osredotočen.

NESRAMEN KAKOR POTEPUŠKI PES

Um lahko primerjamo z brezsramnim, potepuškim uličnim psom z več ranami na telesu. Pes pride pred hišni prag, nekdo vanj zaluča kamen in pobegne. Zdaj steče k sosednji hiši. Tudi tam ga dodobra obrcajo in pretepejo. Nato se spet vrne do prve hiše, od koder je bil obmetavan s kamenjem. Nekdo spet vrže velik kamen in pes dobi še eno rano. Pes ne bo nikoli opustil svojega potepanja zaradi ponavljajočih se hudih ran, ki jih prejme. Na podoben način ta um zmeraj steče k čutnim predmetom, čeprav doživlja neizmerno bedo, stiske, žalost in bolečino. Nikoli ne bo opustil svojih starih navad. Ta nesramni um boš moral z občutenim žrebanjem OM-a vedno znova premlatiti in ga odpeljati k njegovemu izvoru, Brahmanu. Naj okusi anando, neskončno blaženost Atmana. Potem bo sam našel svoj počitek v OM-u, svojem izvornem bivališču večnega miru.

SKAČE KOT TENIŠKA ŽOGICA

Ko igrate tenis, žogica odskoči zelo visoko nad igrišče in se v naslednjem trenutku spusti na tla. Prav tako tudi um skoči visoko proti božanski slavi, vendar pri novincih v meditaciji prebiva v satvičnih deviških vrednotah zelo kratek čas, nakar brž pade nazaja v svoje stare gnile žlebove, grde kolesnice, umazane poti, smrdljive kanale in goji nekoristne, gnusne misli. Razvijajoča se duša, novi plamen, se ob gledanju teh šokantnih misli zdrzne in trese. Ni pomembno, ni vam treba skrbeti. Tako kot ste z dobrim, svežim zamahom, zasukom ali nežnim udarcem vnovič dvignili žogo proti nebu, tako boste morali tudi um z naporom znova dvigniti v višave božanske slave in božanske zavesti.

ODSEVA KOT OGLEDALO

Človekov um primerjamo z ogledalom, v katerem se zrcali Resničnost (Brahman). Koliko veš o Resničnosti, je odvisno od stanja tvojega uma – ali ustreza celotnemu bogastvu Resničnosti ali ne. Barve se ne razkrivajo slepim, glasba gluhim in filozofske resnice slaboumnim: “Najam-atmabalahinenalabhjah.” Razodetje bo nepopolno ali popačeno, če je v njem kakršen koli madež ali nepopolnost. Sebične želje in strasti se vrinejo med orodje uma in Resničnost, ki jo je treba razkriti. Skrite subtilne želje (gupta vasanas) napadajo sadhake (aspirante) na različne načine. Sadhaki bi morali nenehno opazovati svoj um z resno introspekcijo. Kadar osebnost subjekta vpliva na naravo instrumenta, postane odsev zamegljen.

Če pred psa postavimo veliko ogledalo in pred njim pustimo nekaj kruha, pes takoj zalaja, videč svoj odsev v ogledalu. Neumno si domišlja, da obstaja še en pes.

Temu podobno človek v vseh osebah vidi le svoj odsev skozi miselno ogledalo, vendar si po zgledu psa neumno domišlja, da so vsi različni od njega in zaradi sovraštva, zlobe ali ljubosumja se potem bojuje z njimi.

NIHA KOT NIHALO

Pri stenski uri se nihalo giblje zdaj v desno in zdaj v levo. Ko se otroci igrajo na gugalnici, se gugalnica zaniha visoko na eno stran in se takoj zatem dvigne visoko na drugo stran. Tudi pri aspirantih, ki niso udomačeni ali dobro ustaljeni v globoki meditaciji, so njihovi misli podobne nihalu in nihanju. Včasih razmišljajo o karma jogi, vstopajo v svet in delajo dejanja, drugič pa bežijo v Himalajo, da bi vodili kontemplativno življenje. V sebi se borijo, ali naj se lotijo karma joge ali dhjana joge. Odločiti se morate enkrat za vselej in biti trdni pri izvajanju karma joge ali pa se za nekaj let zapreti v sobo ali votlino, prepuščajoč se praksi meditacije. Če šest mesecev bežite v svet zaradi dela in nato spet šest mesecev v gozd zaradi meditacije, to ni dobro. Odločite se za eno ali drugo pot. Presekajte gordijski vozel. Delajte, dokler ne dosežete čitta-suddhija. Nato meditirajte, dokler se ne utrne spoznanje. To je najpametnejše ravnanje.

ADE KOT TENIŠKA ŽOGICA

Če dovolite žogici za tenis, da pade z najvišjega stopnišča, se ne bo ustavila na nobeni od vmesnih stopnic na stopnišču. Takoj se bo spustila v pritličje. Na isti način, če ne boste sprejeli ustreznih previdnostnih ukrepov, če se boste družili s posvetno mislečimi osebami, lahko hitro padete kakor teniška žogica. Um, ki ste ga v šestih ali osmih letih povzdignili z duhovnimi praksami, bo postal okužen z različnimi vrstami nečistoč. Zato se varujte, o aspiranti!

RAZNE PRIMERJAVE

Um primerjamo z MALO POSODO, ki vsebuje majhne predmete, saj um vsebuje tudi vasane, trišne, samskare, vrittije, ideje, gune itd.

Um primerjamo z DHARMAŠALO ali javnim počivališčem, ker v umu počivajo vrittiji, kot so poželenje, pohlep, jeza, ponos, hinavščina, egoizem itd. Um je Dharmašala za te vrittije.

Um primerjamo z JAVNO CESTO. Po javni cesti lahko hodi vsakdo. Na javni cesti se gibljejo vse vrste ljudi. Podobno se v tem umu gibljejo vsakovrstne misli.

Um primerjamo s HIŠO PROSTITUTKE, saj je um ta trenutek navezan na en predmet, naslednji trenutek pa na drug predmet, tako kot prostitutka. V nekem trenutku je naklonjen enemu predmetu, v drugem trenutku drugemu predmetu.

Um je primerljiv z JELENOM, ker je nestalen. Primerljiv je z OPICO, ker skače z enega predmeta na drugega. Primerljiv je s PTICO, ker leti kot ptica. Primerljiv je z VETROM, ker je nagel, kot veter. Um je primerljiv z PRIKAZNIJO, ker se obnaša kot hudič.

Um primerjamo z OTROKOM, ker potrebuje šibanje s palico.

Um primerjamo z MOTORJEM, ker deluje, ko mu priskrbimo hrano in gorivo.

Um je primerljiv z vrtom. Na vrtu so čudovite rože. Na vrtu lahko gojite več vrst cvetja. Tudi na vrtu uma lahko gojite rože miru, izenačenega videnja, zadovoljstva, itd.

Um primerjamo s TEMPLJEM (mano-mandira). Ko je um očiščen, ko so uničeni zli vrittiji, kot so poželenje, pohlep, itd., se v umu naseli Gospod in tako postane Gospodovo svetišče.

Um primerjajo tudi s cvetom, saj ga častilec ponudi Gospodu.

Um je po Upanišadah primerljiv z VAJETMI. Kdor ima um trdo na vajetih, lahko doseže bivališče blaženosti.

37. poglavje

BISTVO DŽÑĀNA JOGE

KAJ JE DŽÑĀNA?

Tattva-džñāna je osvoboditev od ovir lastnega uma. Takšna osvoboditev sama po sebi vodi k doseganju mokše. Um privzame naravo džñāne v okviru prizadevanj za duhovno usmeritev, z adžñāno pa privzame naravo vesolja. Če se um okopa v vodi džñāne in se očisti vseh nečistoč, potem se bo sijoča mokša razkrila v svoji naravni bleščavi tistim, ki si prizadevajo zanjo. Resnična blaženost se pojavi, ko um, osvobojen vseh želja prek večne džñāne, uniči svojo subtilno obliko.

SLAVA DŽÑĀNA JOGE

Hatha jogi začne svojo sadhano s telesom in prano. Radža jogi začne svojo duhovno prakso z umom. Džñāna jogi začne svojo duhovno sadhano z buddhijem in voljo. Natančneje, džñāna jogi začne neposredno z Brahmanom. Neprestano ponavlja: “Aham Brahmasi.” Tisti, ki poskuša um usmeriti na Brahmana, v resnici izvaja najvišjo karma jogo, najvišjo džñāno, najvišjo dolžnost in najvišjo dobrodelnost. Ni mu treba obiskovati romarskih krajev. Ni mu treba razdeljevati miloščine.

KVALIFIKACIJE ZA UČENCA DŽÑĀNA JOGE

Od duhovnega aspiranta oziroma iskrene iskalke Resnice se zahteva popolna ločenost od zunanjih stvari, raznovrstnih čutnih predmetov, skupaj s sposobnostjo metafizične abstrakcije in osredotočenosti na notranje stvari. Glasu čistega duha ni mogoče slišati, dokler ne prenehajo obstajati vsi površinski organi.

Za aspiranta na džñāna-jogijski poti imate v vedantični predhodni praksi na voljo štiri sredstva odrešitve, sadhana-čatuštaja. Eno od štirih sredstev je šatsampat (šestkratne vrline). Od teh šestih vrlin so sama, dama in samadhana v resnici jogijske prakse za obvladovanje uma. Prvoomenjena predstavlja čitta-vritti-nirodho radža jogija prek vasana-tjage; dama ustreza pratjahari. Samadhana je ekagrata jogijev. Joga in džñāna sta dve krili ptice Hamsa (mokša).

Sama (umirjenost uma s pomočjo vasana-tjage) in dama (brzdanje indrij) sta dve pomembni postavki šatsampata. Obe sta namreč jogijski kriji. Po zaključku te sadhane se boste morali zateči k šravani in manani. Ko se lotite globoke nididhjasane, se je treba za tri leta umakniti v samoto.

Čiščenje uma samo po sebi ne bo prineslo Brahma-džñāne. Očiščen um postane primeren za sprejemanje transcendentalne svetlobe in anande. Po očiščenju uma se boste morali zateči k praksi šravane, manane in nididhjasane.

Šravana, manana in nididhjasana (poslušanje šrutijev, razmišljanje in nato meditacija o Brahmanu) so trije vedantični postopki za doseganje džñāne (džñānadvaita-ništha). To je lestev s tremi stopnicami, po kateri se vedantinec povzpne do Brahmana. Če opraviš šravano ali poslušanje šrutijev enkrat, moraš manano (razmislek o slišanem) opraviti desetkrat in nididhjasano (poglobljeno in stalno meditacijo) stokrat ali tisočkrat. Šele takrat dosežemo resnične sadove.

Človek z antarmukha vrittijem, spremenjenim zornim kotom, vairagjo in mumukšutvo je edini primeren za študij Vedante ter vadbo OM in džñāna jogijske kontemplacije. Le tak človek bo imel resnično korist. Ko je človek trdno prepričan, da so imena in oblike nerealne, adhišthana v njihovem ozadju pa resnična, potem pravimo, da je njegov zorni kot spremenjen.

Brahma-džñāno lahko pridobite le s svojo neustrašno energijo in lastnimi neumornimi prizadevanji. Guru in šastre vam lahko pokažejo pot in odpravijo vaše dvome. Anubhava tipa aparokša (neposredno, intuitivno znanje) je prepuščena vaši lastni izkušnji. Lačen človek bo moral jesti sam. Tisti, ki ga močno srbi, se bo moral sam popraskati.

UM IN BRAHMAN

Sposobnost uma, da razmišlja, obstaja, ker ga razsvetljuje znotraj sijoči Brahman oz. Atman, in s tem um postane zmožen dejavnosti. Tisti, ki so uresničili Jaz, pravijo, da Brahman prežema um. “Tisti, ki prebiva v umu, je znotraj uma, čeprav ga um ne pozna, čigar telo je um in ki od znotraj vlada umu, je tvoj Jaz, Notranji vladar, nesmrten.” (Brihadaranjaka Upanišad, III-vii-20) “Tisto, česar si z umom ni mogoče zamisliti, vendar zaradi česar je taisti um, pravijo (modrijani), sposoben misliti, vedi, da je samo to Brahman (Kena Upanišad, 5). Um je zgolj berač. Svojo svetlobo in inteligenco si izposoja od notranjega vladarja, Atmana, ki je samožareč. Kakor se kos železa premika pred magnetom, tako se tudi ta um giblje pred Notranjim vladarjem. V tej Božanski Prisotnosti se igra, razmišlja, čuti in si predstavlja, tako kot minister nastopa in dela v prisotnosti kralja. Um sije v svojih izposojenih peresih. Videti je kot čaitanja (čista zavest). Kako lahko um, ki tava v temi in ki se iz minute v minuto spreminja in ki mu je dano rojstvo iz mahata in tudi smrt (razpad) v prakriti, označimo za čisto zavest?

Misli so različne in se spreminjajo. Zdaj se izrazijo dobre misli. Pet minut pozneje se pojavijo slabe misli. Um je zelo nestanoviten in spremenljiv. Zato ne more biti nespremenljivi Atman ali kutastha-nirvikalpa (nespremenljiv kakor skala) Brahman.

DŽADA IN ČAITANJA

Um, buddhi, indrija in vse druge stvari so džada. Tista stvar, ki nima znanja o sebi in o drugih stvareh, se prav tako imenuje džada. Samo Brahman je Čaitanja-vastu. Čaitanja oziroma Čit oziroma Četana je svajamprakaša (samosvetleč) in sarva-prakaša (osvetljuje vse). Notranje osvetljuje um, buddhi in vse indrije; zunanje pa sonce, luno, zvezde, strele, ogenj itd.

BRAHMAN JE ČAITANJA

Kdo vidi napake na soncu, ne glede na to, ali sije jasno ali ga zastirajo oblaki? To je oko. Kdo vidi napake na očesu, ne glede na to, ali gre za katarakto oz. timiro ali ne? To je buddhi (intelekt). Kdo vidi napake v buddhiju, se pravi, ali je v njem zmeda ali jasnost? Kdo razsvetljuje buddhi? To je Aham (neskončni jaz). Ta Aham je kutastha oziroma Atman oziroma Brahman, osvetljevalec vsega.

Kdo razsvetljuje v sanjah? Tam ni nobene druge svetlobe. Um ni samosvetleč. Je džada. Brahman je tisti, ki osvetljuje predmete v sanjah.

Recimo, da je ponoči tam nekje bleščeča svetloba. Do vašega stojišča jo loči razdalja. Nekaj se nahaja med vami in svetlobo kot ovira in ne morete videti svetlobe. Vendar pa lahko jasno vidite predmete, ki jih svetloba osvetljuje. Čeprav svetlobe ne morete videti neposredno, prek zaznavanja predmetov jasno sklepate, da mora obstajati velika svetloba. Tako mora tudi v ozadju te Narave obstajati samosijoč razsvetljevalec. Ta razsvetljevalec, “Luč luči” (Džjotišam-api tadždžjotih), je adhišthana (podpora) temu iluzornemu svetu.

Če se usedete in spoznate, da mislite le po zaslugi enega Življenja in da je um, ki ga eno Življenje oživlja v proces mišljenja, del celote, ki je Bog, potem boste trdili, da vaš um kot ločena entiteta ne obstaja, posledica tega pa je, da um in telo fizično, tako rekoč, izgineta in edino, kar ostane, je Bit - Obstoj, ki se izmika besednemu izrazu.

BRAHMAN JE SAKŠI

Raga, dveša, užitek in bolečina, kartritva (posredovanje), bhoktritva so dharme, ki zadevajo samo um. Atman je sakši (pričevalec) in asanga (nevezan). Kot kristal (sphatika), ki je obarvan s sedmimi barvami, pa te nanj sploh nimajo vpliva, tudi na Atmana sama dejanja uma nimajo vpliva.

Že sama zamisel o stvarjenju nakazuje, da mora obstajati stvarnik. Že sama ideja materije nakazuje, da mora obstajati duh. Že sama ideja spreminjajočih se pojavov nakazuje, da mora obstajati nespremenljiv noumenon. Sama ideja o spreminjajočem se umu nakazuje, da morata obstajati nespremenljiva sakši in upravljavec (nijamaka) uma. To je kutastha Brahman, ki jasno razume vse in je sakši ali tiha priča džive in njenih dejavnosti.

Vi ste sposobni videti le predmete. Sakshi oziroma kutastha Brahman pa vidi um, njegove modifikacije, dživatmana oziroma reflektirano zavest in različne predmete v vesolju.

BRAHMAN JE AKHANDA

Čas, prostor in vastu (snov) so tri kategorije uma. Vsak predmet ima tri vrste omejitev (parikčeda). Grozdje, na primer, je mogoče dobiti le v določenem letnem času in le na določenem kraju. Grozdje ima desa-kala-parikčedo (omejitev v prostoru in času), ima pa tudi vastu-parikčedo. Na mangovem drevesu ne morete najti grozdja. Toda obstoj Brahmana ali sačidanande je prost teh treh vrst parikčede (trividha-parikčeda-rahita), saj je večen, neskončen ter bistvo in adhišthana za vse substance.

Anglež se razlikuje od Indijca. Obstaja svadžatija bheda. Drevo se razlikuje od kamna. Obstaja vidžatija-bheda. Pri drevesu je razlika med sadežem, cvetom in listi. Obstaja razlika med dlanjo, roko, nogo, stopalom itd. To je svagata-bheda. Brahman nima teh treh vrst bhede. Drugega Brahmana ne more biti, saj je neskončnost ena. Torej v Brahmanu ni svadžatija-bhede. Svet se je izoblikoval iz Brahmana. Je utvara. Zaradi tega ne more prinesti vidžatija-bhede za Brahmana. Svet je Brahman sam. Sat-čit-ananda niso tri entitete. So eno. Je le šabda-bheda, kakor voda, pani, džala. Sat je Čit. Čit je Sat. Čit je Ananda. Torej v Brahmanu ni svagata-bhede. Bheda je mentalna stvaritev, ki jo ustvarjajo prostor, barva, velikost itd.

Če je karkoli osvobojeno treh vrst parikčede (omejitev), in sicer desa, kala, vastu, in treh vrst bhede, kakor je opisano zgoraj, potem se imenuje akhanda. Tej snovi lahko pripišete akhanda-lakšano. Slednjo lahko pripišemo le Brahmanu.

POIZVEDBA O TEM, KDO SEM?

Mokšo (osvoboditev iz samsarične kolesa rojstva in smrti) dosežemo z džñāno (spoznanjem Atmana oziorma Boga). Džñāna pride z vičaro (pravilnim poizvedovanjem) “Kdo sem jaz? ” ali razumevanjem in razmišljanjem o pomenskem bistvu mahavakje, “Tat Tvam Asi ” (Ti si To) iz Upanišad. Poizvedovanje o tem, Kdo sem jaz?, in razumevanje Tat Tvam Asi sta eno in isto.

Brahma-džñāna, ki se sprašuje o resnični naravi “jaza”, je ogenj, ki uniči um. To je džñānagni, o katerem govori Gita (IV-37): “Džñānagnih sarvakarmani bhasmasatkurute tatha – Ogenj modrosti upepeli vsa dejanja (in lažni jaz).”

Kadar se v umu pojavi kakršnakoli misel, se pozanimaj: Zakaj se je pojavil ta vritti (sprememba)? Koga se tiče? Kdo sem jaz? Vse misli bodo sčasoma ugasnile. Vse mentalne dejavnosti bodo ponehale. Um se bo obrnil navznoter in se osredotočil na Atmana. To je vedantična sadhana. Ne glede na to, kakšne blodeče misli se pojavijo, boste morali nenehno vztrajati v sadhani. Ena sama misel ‘Kdo sem jaz? ‘ bo uničila vse druge misli posvetne narave. Ta misel bo umrla sama od sebe. Ego bo izginil. Ravnovesje, ki ostane, je kevala asti; činmatra; kevala suddha čaitanja; čidakaša-matra, ki ni nič drugega kakor nama-rupa-rahita (brez vseh imen in oblik), vjavahararahita, mala-vasana-rahita, niškrija, niravajava, kar pa je šanta-šiva-advaita iz Mandukja upanišade. To je Atman. To je treba spoznati.

SAKŠI BHAVA

Vritti (sprememba v umu) je tisto, kar vas veže s predmetom. Identificiraš se z vrittijem in prek njega s predmetom. To je skrivnost. Bodi sakši (tiha priča dejavnosti uma) umskih vrittijev. Ne bo več suženjstva. Bodi opazovalec dramatičnih predstav uma, v samcati um pa ne bodi vpleten.

Kadar vidite človeka, ki trpi za trebušnimi kolikami, sami ne čutite nobene bolečine. Ko pa vas doleti enaka kolika, jokate in doživljate močno agonijo. Zakaj? Zaradi ega (ahankare) se poistovetite s telesom. Če ahankara ni prisotna, ne boste čutili nobene bolečine. Ta odsotnost ahankare lahko nastopi le, ko postanete brezosebni, ko postanete sakši, ko se poistovetite z Brahmanom (Absolutom).

“Jaz nisem niti prana niti čutila. Od njih sem povsem ločen. Sem sakši (priča) teh in njihovih dejavnosti. Po naravi sem sat-čit-ananda.” Samo to zadostuje za vedantično nirguna meditacijo (meditacijo brez vsakršnega atributa). Naenkrat boste povzdignjeni na najvišji vrh slave. To je najboljša formula.

Če imate močno nisčajo (odločenost) samo na podlagi zgornje formule, jo imenujemo parokša džñāna (posredno spoznanje Brahmana). Če imate dejansko anubhavo na podlagi meditacije, se imenuje aparokša džñāna (neposredno intuitivno znanje o Brahmanu) ali Atmasakšatkara.

Če ste se dvignili nad telesno zavest, če lahko opustite idejo o telesu, medtem ko um počiva v Atmanu oz. Jazu, potem ste nedvomno sukhi, santa in mukta (srečni, mirni in svobodni).

Um ima moč refleksivnega gledanja v svoje globine. Radža jogi razvije to moč. Introspekcija pomaga gojiti to jogijsko sposobnost. Z današnjim dnem znotraj temne tihe sobe vstopite v tišino. Skrbno in potrpežljivi opazujte um. Z njim se ne istovetite. Rajši bodite sakši ali tiha priča. Ločite se. Neposredno lahko zaznavate različna duševna stanja.

SOHAM DHJANA

Prizadevanje, da bi bil um vedno osredotočen na Atmana oz. Brahmana, imenujemo Atma-vičara.

Dokler znotraj vas ne vzide blažena džñāna, bi morali nenehno in intenzivno izvajati sadhano. Niti za pol sekunde ne smete prenehati misliti na Brahmana (Brahma-čintana), celo za toliko časa ne, kolikor je potrebno za en pomežik. Postanite nididhjasana-parajana (tisti, katerega edino zatočišče je občutja polna meditacija na OM in pripadajoči pomen). Samo tedaj je možna Brahma-džñāna.

Morali boste uničiti dživo-bhavano, da bi se ukvarjali z nasprotno Aham Brahmasmi bhavano. Dživa-bhavana je ustvarjena z vjavaharičnim buddhijem. Tovrstni vjavaharični budhi boste morali uničiti tako, da boste razvili suddha buddhi ali čisti razum.

Čeprav vidite svoje telo in svet, v resnici ne obstajata. Nikoli se ne premaknite niti za pedenj s svojega ustaljenega položaja v Atmanu. Neprestano mislite, da ste vseprežemajoči Atman (čidakasa). Četudi ste pred cevjo strojnice, ponavljajte ‘soham’ – ‘soham’ – ‘Aham Brahma Asmi‘. Zarjovi kakor lev. Strah se pojavi le, kadar se identificirate s tem pokvarljivim, mesenim telesom. Kdor se poistoveti z neskončnim, večnim nesmrtnim Atmanom, postane popolnoma brez strahu. Slednji je zgolj nenkakšna domišljijska modifikacija nevedneževega uma.

Odkrijte svoje središče. Počivajte v svojem središču ali ravnovesju. To središče je Atman oziroma Brahman, torej Resnica Enega, ki od večnosti do večnosti sije skozi vaše srce. Če se ustalite v svojem središču, vas ne morejo prizadeti niti težave niti stiske, niti izgube niti razočaranja, niti žalost niti gorje in vas spraviti iz ravnovesja.

Če se lahko uskladite z Neskončnim, boste imeli umirjen in uravnotežen um. Nič vas ne more prizadeti. Vedno boste radostni, ker se istovetite z Atmanom. Počivate v Najvišjem Jazu. Čeprav so Mansuro in Šamso Tabriza, velika sufijska svetnika, živa razkosali, nikoli nista čutila bolečine. Preprosto sta izgovarjala Analhaq (Jaz sem On). Tudi vsaka kapljica krvi, ki je padla, je izrekla Analhaq. Vedno sta bila v blaženosti Atmana. Oglejte si to čudo. To so pravi džñāniji. Pokazali so svojo moč in znanje o Atmanu.

Majhno ribiško ladjico tudi navadni rečni valovi močno premetavajo sem ter tja. Velik parnik pa ostane neomajen, čeprav vanj butajo siloviti valovi. Tudi posvetnega človeka, spremenljivega uma, premetava sem in tja, celo zaradi drobnih valov raga-dveše v umu, medtem ko nek svetnik oziroma dživanmukta z uravnoteženim in mirnim umom biva v svetu povsem stanovitno, ne da bi ga kakorkoli prizadeli valovi stiske, gorja, nesreče, trpljenja itd.

Kadarkoli ste zelo zaskrbljeni, kadarkoli vas doleti huda depresija, kadarkoli vas napade huda bolečina, pomislite, da ste Atman, poln anande. Umaknite se od predmetov in posvetnih misli ter se osredotočite na Atmana. Vstopite v samotno sobo in zatrdite: “Jaz sem Anandamaja Atman. Kako je lahko tam bolečina? Bolečina pripada umu. Je umska stvaritev. Jaz sem nad umom. Atman je ocean anande. Atman je skladišče anande, moči in znanja. Čutim, da sem suddha čaitanja, vseprisotna zavest, ki je v ozadju vseh teh oblik, v ozadju uma. Jaz sem Atman. Jaz sem v celoti ananda.” S to prakso boste pridobili neizmerno veselje, moč in navdušenje.

Zadušite vsako misel o pomanjkljivosti, nepopolnosti, šibkosti, manjvrednosti. Tudi če nimate ničesar za jesti, nobene obleke, tudi če trpite za strašno neozdravljivo boleznijo, se vztrajno oklepajte misli: “Jaz sem Bog. Jaz sem popoln. Imam vse. Vse zdravje sem. Vse veselje sem jaz.” Zapomnite si, da je to vaša prava duševna naravnanost. Kar običajno mislite, pripravlja vzorec, ki ga življenjski procesi nenehno tkejo in izrisujejo v življenju.

“Jaz sem tisti Atman oz. Brahman, ki je Eka (Eno), čidakasa, akhanda (brez delov, nedeljiv), Jaz vseh bitij (sarvabhutantaratma).” Poskusite se z vso vnemo (prajatna) utrditi v tem občutju. Takrat se bo čančalata vašega uma razblinila. Takrat boste zadobili večno blaženost. Postali boste dživanmukta. O tem ni niti najmanjšega dvoma.

Predstavljajte si, da držite ves svet v svoji maternici, v fizičnem etru, ki pa je spet podprt z vašo svarupo (činmaja) telesa (čidakaše, džñāna-vigrahe). Potem bodo izginile ideje o zunanjosti in ločenosti. Zunaj vas ni ničesar. Ničesar ni zunaj Brahmana.

APAVADA-JUKTI VEDANTE

Igrača-slon, izdelana iz lesa, skrije resničnost LESA, ko ga imaš za slona. Prav tako so ta imena in oblike skrile resničnost BRAHMANA, ki stoji za temi imeni in oblikami. Znebite se bhranti (iluzije) v umu, ki je globoko zakoreninjena od anadikale (časa brez začetka). To je les. To ni slon. Tako je tudi to Brahman. To ni svet. To je Atman. To ni telo. To je apavada-jukti iz nauka Vedante. Iznesite ravnovesje, ki dejansko ostane po tem, ko odvržete lažno stvar, tj. slona, les, telo, itd.

Dvojnost je sama narava uma. Nikoli ne more razmišljati v smislu Enosti. S čitta-suddhijem in vedantično sadhano ga je treba usposobiti za razmišljanje v smislu enosti.

Glina je edina resničnost v vseh treh časovnih obdobjih. Lonec je nerealna stvar: “Vačarambhanam vikaro namadhejam mrittiketjeva satjam” – Glina je edina resničnost. Modifikacije, kot so kozarec, lonec, itd. so le govorni okraski (Čhandogja Upanišada).

Podobno je Brahman oz. Atman edina resnična stvar, večni vastu, ki ne pozna začetka, konca in sprememb. Modifikacije, telo, um, indrije in svet, so vse popolnoma lažne, so le ime. Opažajte glino v vseh glinenih posodah. Opažajte Atmana v vseh predmetih (Atma-drišti).

Krave so različne. Razlikujejo se po barvi in različnih drugih posebnostih. Toda mleko je enako. Človek - če odštejemo običaje, manire, način oblačenja in prehranjevanja - je enak po vsem svetu. Njegove strasti in občutki so enaki po vsem svetu. Jeziki so različni v različnih okrožjih in podnebjih, vendar je ideja v ozadju vseh jezikov enaka. Za raznolikostjo, dvojnostjo in mnogoterostjo se skriva enost. V spanju je eno samo bistvo ali ena sama rasa (občutje). Vsi se počutijo enako. V spanju ni

nanabhave. Podobno tudi za predmeti stoji ena sama homogena snov. To je Atman. To je Brahman. To je vaš resnični Jaz.

Obstaja kokosov oreh, ki je narejen samo iz sladkorja. Ima znamenja, črte, zunanjo lupino, grebene, očesca in vse drugo. Toda v umu imate notranjo bhavo (občutek), da je to le sladkor. Podobno, čeprav vidite različne predmete vesolja, morate imeti bhavo in niščajo (določnost) Atmana, ki je podlaga vseh teh predmetov, ki je končna resničnost in bistvo vsega.

Zakaj si ogledujete liste, vejice, cvetove in plodove mangovca? Poglejte v vir, seme. Tkanina je samo bombaž in nit. Vzemite tkanino samo kot bombaž. Tudi svet vzemite kot Atmana oz. Brahmana.

Ko vidite katero koli osebo ali predmet, pomislite in začutite, da je on ali ona Atman ali Narajana. Z nenehno vajo bosta nama-rupa (ime in oblika) izginila. Atman ali Narajana bo zasijal. Ideja o svetu bo izginila. Precej časa je potrebno za to. Zahteva naporna prizadevanja. Povsod boste videli in čutili Atmana oz. Narajano. Med vadbo vam bodo stare samskare povzročale težave. So vaši pravi sovražniki. Pogumno se borite proti njim. To je praksa samjag džñāna. Deležni boste samjag daršana Atmana. Vse predmete boste pretvorili v Atmana. Pomisli in začuti, da so vsa dejanja Atma-pudža. Ideja o manjvrednosti in ideja o umazanih službah bosta izginili, saj boste povsod videli Narajano oziroma Atmana.

ZORA DŽÑĀNE

Tako kot ob cvetenju mangovca veste, da boste kmalu dobili tudi sadove manga, lahko veste tudi, da boste dobili abheda-džñāno (spoznanje o istovetnosti Atmana in Paramatmana), ko bo v vašem umu zacvetel cvet šanti.

Tako kot šest okusov, kislost, grenkoba, trpkost, sladkost, slanost in pikantnost, postane polnih in v njih popolnoma uživamo šele, ko se šakti okusov in um združijo, tako se tudi polnost (Vsepolni Brahman) pojavi, ko so vsi ti vidiki čaščenja, kot so zadovoljstvo, izenačeno videnj,itd. združeni s šanti (sladka potrpežljivost ali umirjenost uma).

Šanti ali mir uma je dveh vrst: sadharana šanti (navaden mir) in parama šanti (najvišji mir). Navadni šanti nastopi, ko nadzorujemo vrittije (spremembe v umu) in odstranimo vikšepo (premetavanje uma). Parama šanti se pokaže, ko pridobite džñāno (znanje o Brahmanu ali Absolutnem).

OPIS STANJA DŽÑĀNE

Stanje džñāne je stanje, ki ga je zelo težko razumeti. To je izjemno visoko stanje, v katerem vse tattve same po sebi odpadejo in le še čidakasa - kot ogromen, neskončen ocean ‘vjoma’ oz. ‘eterični prostor’ oz. ‘gagana’ - žari sama po sebi. To je stanje čistega znanja, ki presega užitke naravnih pokrajin in lepot. Lepote vrtov užitkov, rek, jezer, zasneženih gora, zelenih gozdov, itd. so stvaritve maje. Ta nam zastira pogled in nam preprečuje, da bi izkusili neskončno sahadža (naravno) lepoto Atmana. Melodična glasba ptic je prav tako stvaritev maje. Preprečuje nam, da bi slišali naravni zvok OM-a - najslajši pranava dhvani. To nirvansko stanje, ki presega vso naravo, je stanje džñāne.

Džñāna-mouna je tisto stanje, v katerem um ostaja zlit z Brahmanom oziroma Atmanom, se pravi svarupo. V tem stanju ni niti najmanjše sledi pojma “jaza”. Ker umska aktivnost ne obstaja in ker ni ničesar, vse karme izgorijo v džñānagni-ju (ognju modrosti). Dživa čuti, da je popolnoma drugačen od petih koš ali ovojnic, saj se identificira z Atmanom.

V Džñāni (Absolutnem) ni ne vzhoda ne zahoda, ne zore ne zatona, ne naraščanja ne upadanja, ne sedenja ne stoje, ne življenja ne smrti, ne budne zavesti ne sanjskega stanja, ne klepetanja ne predavanja, ne mišljenja ne védenja, ne svetlobe ne teme. Trije dejavniki (karta), delovanje (karma) in orodje (karana) bodo v Jazu džñānijev sijali kot eno. Kako vzvišeno je to stanje! To je preprosto čudovito. Čudovito je. Človek ostane brez besed. Nikoli ga ni mogoče ustrezno opisati z besedami.

Sedel sem v padmasani. Meditiral sem o Atmanu. Pozabil sem nase in na okolico. Videl sem nekaj, česar do tedaj še nikoli nisem videl. Slišal sem zvok, ki ga do zdaj še nikoli nisem slišal. Prišlo je do občutka in spoznanja, da sem popolnoma osvobojen vseh vrst navezanosti. Imel sem izkušnjo novega znanja. Misel na Atman se je še nekaj časa ohranjala. Imel sem izkušnjo čiste blaženosti. To je bila praznina, polna Svetlobe in Znanja ter Blaženosti brez spremenljivosti tega sveta.

Ko Jaz enkrat prepoznamo in se ga zavemo, ga ne moremo nikoli pozabiti. Vtisa, ki ga pusti za sabo že enkratno spoznanje Jaza, ni mogoče nikoli izbrisati iz uma. Vedno ostane v umu.

MUKTI

Mukti je namenjen samo umu. Mukti je za prakritti. Ni za dživo. Dživa je že Brahman. Duša je vedno svobodna. Je identična z Brahmanom. Ko voda presahne, odsev sonca na vodi izgine. Prav tako, ko jezero uma izgine z izbrisanjem vseh sankalp in vasan, izgine tudi odsev inteligence, čidabhasa v umskem jezeru. Izgine tudi ime dživatman. Ego izgine.

38. poglavje

UM PRI DŽIVANMUKTI

“Dehabhimane galite vidžnate paramatman
Jatra jatra mano jati tatra tatra samadhajah”

“Z izginotjem navezanosti na telo in z uresničitvijo Najvišjega Jaza
človek doživi samadhi, ne glede na to, na kateri predmet je um usmerjen.”

Amana je sanskrtski izraz, ki pomeni brez uma. Amanaskata je stanje, v katerem ni uma. To je brez uma. To boste našli pri dživanmuktah ali osvobojenih modrecih.

PREOSTALA SATTVA

Dživanmukta je modrec, ki je osvobojen (ujetosti rojstev in smrti) že za časa življenja v telesu. Celo v primeru dživanmukte, četudi je nagonski um z nizkimi željami pri njem uničen, duhovni sattvični um ne propade. Tako kot cvetovi in plodovi, ki se skrivajo v semenu, ostanek sattve, vzroka inteligence, vedno počiva v srcu. Če rečemo, da je njegov um popolnoma izničen, takoj po doseženi džñāni, bi bilo stanje dživanmukti nemogoče. Kako bo lahko opravljal vjavaharo (posvetne posle) brez instrumenta, t.j. uma? Džñāni se identificira z vseprežemajočim Brahmanom ter uporablja svoj um in telo kot njegova instrumenta za vjavaharo (posvetne dejavnosti); adžñāni se istoveti s svojim telesom. Znani so primeri dživanmuktov, kot je Radža Džanaka, ki so dosegli džñāno, potem pa na ta način uporabljali um in telo za dobrobit celotnega človeštva.

Šri Rama in Šri Krišna sta vedno počivala v Brahmanu, tudi ko sta vladala svojima kraljestvoma. Vedno sta se zavedala svojega brahmičnega bistva, sat-čit-ananda, čeprav sta privzela človeško obliko. Ko sta izvrševala različne dejavnosti, sta kot instrumente uporabljala svoj um in telo.

EMPIRIČNI OBSTOJ IN OBSTOJ-RESNIČNOSTI

Tudi ta svet ne izgine tako absolutno, kot se domneva v stanju dživanmukti. Empirični svet dejansko preneha obstajati. Vendar to ne pomeni izničenja. Pomeni le, da obstoj spremeni svojo obliko in barvo, tako rekoč, za Absolutno. Izgine empirični obstoj in ne ves obstoj. Resnični obstoj ostane, vendar njegove omejene oblike izginejo. Zunanjost mora izginiti; prostorski in časovni pogledi na stvari morajo izginiti; vzročno določanje ene stvari glede na drugo mora izginiti; mnogoterost in enost morata izginiti. To je neizogibno. Toda vesolje z vso svojo resničnostjo ne bo izginilo niti za osvobojeno dušo. Spremenilo bo le svojo obliko, smisel in pomembnost. Nič ne bo izginilo, razen napačnega pogleda, omejenega obzorja, zmotne ideje in omejenega videnja. Dejstvo, realnost, obstoj pa bodo ostali temeljni kot vedno; spremenil pa se bo zorni kot.

Um džñānija ne moremo opredeliti kot um, temveč le kot tattvo (Resničnost). To, kar se razlikuje skozi različne predmete, je um. Po drugi strani pa umi džñānijev postanejo nerjaveči, kakor baker, ki se z alkimističnim postopkom preobrazi v zlato. Džñānijev um je sattva sama po sebi, medtem ko bodo osebe brez džñāne sledile poti, ki jo je začrtal njihov um. Kadar džñāni gleda vnanjost, lahko preprosto vidi, vendar vritti ne sme privzeti višajakare, kot je to pri osebah s posvetnim umom. Tako kot je um v stanju globokega spanja v celoti prost vsake višajakare, je brez vsake višajakare v stanju budnosti tudi džñāni. Svet se mu kaže kot sanje. Tudi med delom prebiva v Brahmanu. Tistim, ki so spoznali svoj Jaz, čiste vasane, s katerimi izvajajo karme, ne povzročijo ponovnih rojstev. Um takega džñānija se imenuje satvični, um brez džñāne pa se na splošno imenuje manas.

POPOLNOMA URAVNOTEŽEN UM

Zdaj bodite pozorni na naravo uma dživanmukte. V vseh okoliščinah je popolnoma uravnotežen. Njegov um je vedno hladen in nanj ne vplivajo dvandve (pari nasprotij). V njegovem umu ni harše in soke (vznesenosti in depresije). Ni niti vznesen zaradi užitkov niti depresiven zaradi žalosti in trpljenja. Ne da bi ga prizadeli užitki ali bolečine zaradi uživanja, čeprav se giblje skoznje, bo um dživanmukte postal nanje neobčutljiv. Zaradi notranjega zadovoljstva in osvobojenosti od bolečin se bo v džñānijevem umu v vseh okoliščinah in na vseh krajih pojavila umirjenost. Tudi ko se bolečine in ostalo, ki se vežejo na njegovo telo, pokažejo na njegovem obrazu, se njegov um nikoli ne zvija pod njimi ali njihovim nasprotjem. Je prost nečistih vasan. Ne bo jeze ali želje. V takem umu se ne bo pojavil noben zlobni impulz kame. Ni niti najmanjšega hrepenenja po predmetih. Njegov um je nad posvetnimi stvarmi. Svet nanj nima vpliva. Ni mu treba imeti ločene sobe ali asane. Ni mu treba zapirati oči. Ni mu treba izvajati nobene pratjahare čutov.

Za um, ki sicer navidezno uživa v različnih predmetih, vendar jih v resnici ne uživa, lahko trdimo, da je Brahman sam.

DVOJNA ZAVEST

Okultist se s pomočjo samonadzora in discipline nauči delovati na dveh ravneh naenkrat; torej da je deloma zunaj svojega telesa istočasno, ko dela na fizični ravni; se pravi, da lahko med pisanjem ali govorjenjem opravlja druge stvari s svojim astralnim telesom. Če je to slučaj pri okultistu, kaj potem reči o polnokrvnem džñāniju, ki počiva v svoji lasni Naravi (svarupi). Džñāni ima dvojno zavest. Ima zavest o Brahmanu in zavest o svetu. Svet vidi kot sanje v sebi. Džñāni je vedno v samadhiju. Za džñānija ne obstaja ‘v samadhiju’ in ‘izven samadhija’ kakor za radža jogija.

Ko igrate na harmonij, najprej prilagodite melodijo. Lahko jo določite bodisi na drugo ali četrto oktavo glede na moč vašega glasu. Nato začnete igrati na različne tipke. Zdaj se poudarijo sapta svare. Zdaj lahko igrate različne raga-ragine. Tisti, ki se zaveda glavnega šrutija, je primerljiv z džñānijem, ki pozna Atmana oziroma podporo tega vesolja. Tisti, ki se zaveda le sapta svare, ne da bi poznal temeljni šruti, je podoben adžñāniju, ki se ne zaveda Atmana, ampak pozna le čutne predmete.

Ko z očmi vidiš nek predmet, veš, da ga lahko vidiš zaradi svetlobe sonca. Imate dvojni drišti. Podobno ima džñāni vedno dvojni drišti, ko izvaja vjavahare. Tudi kadar dela, ve, da ne dela; ni vezan. Čeprav vidi svet, je zanj vse Brahman in samo Brahman.

SAMA BHAVA IN SAMA DRIŠTI

Med sama bhavo in sama drišti je majhna razlika. Prva je stanje uma (uravnoteženo v užitku in bolečini, dobičku in izgubi, vročini in mrazu, zmagi in porazu), druga pa je stanje spoznanja. Džñāni opaža samo Atmana v smetarju in kralju.

Ko pričakuješ srečanje s svojim prijateljem na železniški postaji, ga um poskuša videti v več drugih osebah s podobno fizionomijo (sadrisja), saj je um prevzet z eno samo idejo o srečanju z določenim prijateljem ob določenem času. Um si zelo želi, da bi ga videl. Poželjivi mladenič “prepozna” žensko v stebru, ogrnjenem z žensko krpo, pravzaprav povsod. Um je nabit z zelo močnimi in poželjivimi mislimi. Z Bogom omamljen moški pa nasprotno ugleda Boga v drevesu, kamnu, dečku, otroku, deklici, kravi, psu, pravzaprav v vsem. “Sarvam khalvidam brahma.”

Dživanmukta, čeprav ima neskončne moči, s svojim omejenim umom ne more izraziti vseh svojih siddhijev.

39. poglavje

MOČI JOGIJA

SIDDHIJI IN RIDDHIJI

Obstaja devet riddhijev in osem siddhijev (glavnih) ter osemnajst siddhijev (manjših). Osem siddhijev je anima (atomska velikost), mahima (kolosalna velikost), garima (izjemna masivnost - teža), laghima (izjemna lahkotnost), prapti (doseganje vsega, kar si želiš), prakamja (neovirana volja), išitva (gospodovalnost) in vašitva (nadzor nad vsemi čuti). Riddhi pomeni bogastvo. Je nižji od siddhija.

BHUTADŽAJA

Radža jogi z nirvikalpa ali nirbidža (brez semen ali samskare) samadhijem pridobi zmago nad umom (manodžaja) in z manodžajo tudi bhutadžajo (zmaga nad petimi elementi). Takega jogija ogenj ne bo sežgal. Voda ga ne bo utopila. Pokojni Trailinga Svami iz Varanasija, ki je živel pred 80 leti, in Šri Džñānadeva iz Alandija (blizu Pune) sta imela različne siddhije. Šri Džñānadeva je premaknil svojo hišo, da bi sprejel Čangdevo, ki je prijezdil na hrbtu tigra. Naredil je, da je mošeja shodila. Trailinga Svami je šest mesecev preživel pod Gangesom.

ZNANJE O PRETEKLOSTI

Jogi ima moč, da se potopi globoko v globine svojega podzavestnega uma, kjer so zasidrane samskare, in da skozi svoje novo jogijsko oko neposredno vidi in razume samskare različnih rojstev. “Samskara-sakšatkaranat purvadžatidžñānam” (Patandžali-jeve Joga-sutre,III-18). Izvaja jogijsko samjamo (dharana, dhjana in samadhi) na te latentne samskare, ki so le pretekle izkušnje v subtilnejši obliki. Tako dobi znanje o svojem preteklem življenju.

AŠTAVADHANA IN SATAVADHANA

Neizurjen um lahko vidi ali sliši le naenkrat, izpopolnjen um pa lahko vidi in sliši hkrati. Lahko se poveže z več organi, z enim, pa tudi z nobenim. Jogi lahko z njim manipulira na kakršen koli način. Lahko vidi osem stvari hkrati. Temu pravimo aštavadhana. Lahko naredi sto stvari hkrati. To je satavadhana.

LOČEVANJE ASTRALNEGA TELESA OD FIZIČNEGA

Jogi loči svoje astralno telo od fizičnega telesa, hipoma (pri)potuje na različne dele sveta in na višje ravni ter se vrne v fizično telo, kakor se ptica vrne v svoj zapor v kletki. Fizično in astralno telo povezuje tanka nit prane. V trenutku, ko jogi izstopi iz telesa, se mu fizično telo, gledano skozi astralno vizijo, zazdi kot odvržena koža. Postopek je zelo preprost, če poznate jogijsko tehniko ločevanja od fizičnega telesa.

PSIHIČNI SIDDHIJI – VIR VELIKE NEVARNOSTI
ZA DUHOVNE SADHAKE

Človek ima lahko psihične moči in siddhije zaradi koncentracije uma. Vendar pa morda nima duševne čistosti. Slednja je za samouresničitev izrednega pomena.

Ne razmišljajte preveč o psihičnih siddhijih. Jasnovidnosti in jasnoslišnosti ni vredno imeti, če sta brez siddhijev mogoča še veliko večja razsvetljenost in mir kakor z njimi.

Zakaj vam je mar za psihične siddhije? So popolnoma neuporabni. Neusmiljeno se jih izogibajte, tudi če se poskušajo manifestirati. Zavajali vas bodo in povzročili vaš propad. Pazite, Gospod Buda se je izogibal Mari (skušnjavam in siddhijem). Poskusite doseči Brahma-džñāno. Potem boste imeli vse. Vsi duhovni siddhije vas bodo sprejeli z odprtimi rokami. Takrat ne morete doživeti padca.

Džñāniju psihične moči nikoli niso mar, saj jih v vsakdanjem življenju ne potrebuje. Džñāni s svojo sat-sankalpo počne vse, kar radža jogi počne s svojo jogijsko samjamo. Preprosto želi. Karkoli si zaželi, se takrat in tam materializira.

40. poglavje

POTREBA PO GURUJU

Vedi to, da po poti izkazovanja spoštovanja, spraševanja in služenja od poznavalcev, ki so izkusili Resničnost, prejel boš znanje. (Gita,IV-34)

Guru ali duhovni učitelj je za aspirante nujen. Nekateri to prakso izvajajo že nekaj let, samostojno. Kasneje pa močno začutijo potrebo po Guruju. Na poti naletijo na nekaj ovir. Ne vedo, kako nadaljevati in kako odpraviti te ovire. Potem začnejo iskati učitelja. To se dogaja zlasti v jogijski praksi.

Guru je dolžan vsakega od svojih učencev usmeriti na tisto pot duhovnega razvoja, ki je za učenca najprimernejša, enega na eno pot, drugega na drugo, v skladu z gurujevim vpogledom v prirojeno nagnjenje vsakega od njih.

Išvara je Guru vseh gurujev. Odstranjuje tančico nevednosti in blagoslavlja nevedne džive. Aspirant bi moral svojega neposrednega guruja v fizični obliki obravnavati kot inkarnacijo tega univerzalnega Guruja in bi moral biti enako predan tudi Njemu. Guru v fizični obliki je glavni vir in utelešenje sreče in vsega dobrega, kar lahko doleti učenca. Slednji bi se moral zavedati, da je nadvse nujno ubogati gurujeve ukaze in zapovedi ter ohranjati neomadeževano in trdno vero vanj.

Odkrijte svojemu Guruju skrivnosti svojega srca; in bolj ko boste to počeli, večjih simpatij boste deležni, kar pomeni povečanje vaše moči v boju s skušnjavo in grehom.

ŠAKTI-SANČARA oz. PRENOS DUHOVNE MOČI

Kakor lahko človeku podarite pomarančo in jo vzamete nazaj, prav tako lahko nekdo svojo duhovno moč prenese na drugega in jo tudi vzame nazaj. Ta metoda prenosa duhovne moči se imenuje šakti-sančara. Guru lahko prenaša duhovno moč z dotikom ali pogledom ali voljo, in mislijo, to pa lahko stori celo v podobi ptice, ribe in želve. Prenosnik včasih vstopi v astralno telo učenca in z lstno močjo povzdigne njegov um. Izvajalec poskrbi, da se učenec usede pred njim, in ga prosi, naj zapre oči, nato pa prenese svojo duhovno moč. Preiskovanec čuti, kako električni tok dejansko prehaja od muladhara čakre višje proti vratu in vse do temena. To počne sam, brez kakršnih koli navodil, pri čemer po navdihu izvaja različne hatha jogijske krije, asane, pranajamo, bandhe, mudre, itd. V tem primeru prakriti deluje sama. Učenec ne sme omejevati svoje ičča-šakti. Delovati mora v skladu z notranjo svetlobo. Um je zelo vzvišen. V trenutku, ko aspirant zapre oči, se meditacija zgodi sama od sebe. Prek šakti-sančare se skozi Gurujevo milost v učencu prebudi kundalini.

Duhovni učitelj dejansko prenaša svojo duhovno moč na učenca. Določena duhovna vibracija Satguruja se dejansko prenese v učenčev um. Šri Ramakrišna Paramahamsa je dejansko prenesel svojo duhovno moč na Svamija Vivekanando. Gospod Jezus je enako storil svojim učencem. Tu gre za mojstrov duhovni dotik. Učenec od Samartha Ramdas-a je prenesel

svojo moč na hčerko plesalke, ki je bila do njega zelo strastna. Učenec se je zazrl vanjo in ji podelil samadhi. Njena strast je izginila. Postala je zelo pobožna in duhovna. Mukund Rai, svetnik iz Maharaštre, je Badsaha spravil v samadhi.

Z gurujevo milostjo učenec doseže osemstopenjsko jogo (aštanga joga); z milostjo Gospoda Šive doseže popolnost v jogi, ki je večna.

41. poglavje

NAPOTKI ASPIRANTOM

Jogijske aspirante razvrščamo v tri stopnje: (1) Arurukšu, tisti, ki se skuša povzpeti po stopnicah joge, (2) Jundžana, tisti, ki se zavzeto ukvarja z vadbo joge, in (3) Jogarudha, tisti, ki je že dosegel višine joge.

NEPOGREŠLJIVOST NOTRANJE ČISTOSTI

Aspiranti so zelo željni uresničitve. Toda ko pride do uresničitve, začnejo trepetati in se tresti. Ne morejo prenesti razsvetljujočega plamena Boga. So tako majhni, nečisti in šibki, da se ne morejo soočiti z mogočnim sijajem in božanskim veličastjem. Niso pripravili posode, ki bi lahko sprejela božansko svetlobo. Opazujte, kako se je Ardžuna tresel od strahu ob velikanski kozmični viziji Virata in prosil Gospoda Krišno, naj mu ponovno pokaže običajno obliko s štirimi rokami, ki predstavlja harmonijo, popolnost, moč in modrost.

O Brahmanu je težko govoriti. Še težje ga je razumeti. Še težje pa je izvajati duhovno sadhano. To se ujema z naukom Bhagavadgite ( II-29 ):

“Eden vidi ga kot čudo, prav enako, kot da je čudo drugi govori o njem, in o njem kot o čudu spet tretji sliši. A kljub temu (gledanju, govorjenju in poslušanju) ga nekateri ne razumejo.”

Za uresničitev Brahmana so potrebni prefinjen, čist, jasen um, odločna volja, potrpežljivost, vztrajnost in utsaha (vedrina).

KLJUČNA POTREBA PO MORALNI MOČI IN POGUMU

Duhovni aspirant se bo moral pogumno soočiti z napačnimi predstavami, obrekovanji in nerazumevanjem. To je bila vedno usoda tistih, ki so se skušali dvigniti nad svoje bližnje. Moralna moč in pogum sta potrebna, da se s tem soočite in da lahko človek ohrani svoj položaj in tisto, kar misli, da je prav, ne glede na to, kaj mislijo ali govorijo okoli njega. Ljudje vas bodo prezirali in preganjali, vi pa boste morali pogumno in drzno moralno vztrajati, da boste živeli za svoja prepričanja. Aspirant, ki je prerasel družbena pravila, mora ravnati po nareku svoje čiste vesti in čistega razuma. Le tako lahko duhovno raste.

Ko se kdo povzpne do slave in moči, sovražniki pridejo sami od sebe. Tudi Šri Šankaračarja je imel veliko sovražnikov. Tudi sanjasiji, ki živijo v gozdovih, imajo sovražnike. Ljubosumni in malenkostni ljudje ustvarjajo različne vrste nadlog proti ljudem, ki so uspešni in slavni. Imejte sakši-bhavo (stav priče) in se dvignite nad idejo o prijatelju ali sovražniku. Postanite udasina (ravnodušen človek). Razvijte moč vzdržljivosti. Z mirnim umom prenašajte žalitve in poškodbe. Le tako boste lahko srečni na tem svetu.

Obstaja toliko duhovnih sadhan, kolikor je posameznih umov. Kar ustreza enemu umu, morda ne bo ustrezalo drugemu. Radža joga bo enostavna za en um, džñāna joga pa za drugega. Ena oblika tapasa lahko ustreza enemu umu. Drugemu pa ustreza drugačna oblika tapasa.

VSAKODNEVNA DUHOVNA RUTINA

Tukaj je dnevna duhovna rutina za stalne aspirante. Tisti, ki delajo v pisarnah in poslovnih hišah, jo lahko prilagodijo in naredijo potrebne spremembe glede na svoje udobje in razpoložljivi čas.

Džapa in meditacija	zjutraj zvečer	4 ure 4 ure
Svadhjaja (študij)		3 ure
Intervju (po potrebi)		1 ura
Asana in pranajama	zjutraj zvečer	1 ura 1 ura
Hoja		1 ura
Spanje		5 ur
Služba		1 ½ ura
Kopel itd.		1 ura
Hrana		1 ura
Počitek		½ ure

NEKOLIKO DRUGAČEN URNIK

Na začetku je težko osredotočiti misli na Boga vseh štiriindvajset ur. Takoj ko se meditacija konča, bo um začel bloditi, na vso moč se bo trudil, da bi gojil svoje stare navade. Kaj boste storili, da boste ustavili njegove navade? Zadržali ga boste z drugo satvično zadevo. Želi si raznolikosti. Zdaj pa nekaj ur študiraj filozofske knjige. Takoj po končanem študiju si znaredi zapiske o tem, kar si študiral. Nekaj časa lahko posvetiš tej smeri. To bo služilo sprostitvi uma. To bo tvorilo umsko rekreacijo. Nekaj časa lahko nameniš služenju revnim in bolnim osebam, v skladu s svojimi zmožnostmi. V nadaljevanju podajam časovni načrt za vaš vsakdan:

Meditacija		8 ur
Študij		4 ure
Pisanje		2 ure
Služba		2 ure
Hrana, kopel, telovadba		2 ure
Spanje		6 ur

Najnezvestejši med ljudmi lahko z iskreno predanostjo Bogu dosežejo najvišjo blaženost. “Če me celo največji grešnik časti z nedeljenim srcem, mora tudi on veljati za pravičnega, ker se je pravilno odločil.” (Gita, IX-30). “Pratidžanihi na me bhaktah pranasjati – Zavedaj se zagotovo, da Moj bhakta ne propade” (Gita, IX-31).
Mar obstaja kakšen razlog za obup? Zato bodi pokonci in delaj. Bog bo vaša prizadevanja zagotovo okronal z uspehom. Celo najhujši med nami bo dosegel mokšo.

Om purnamadah purnamidam purnat purnamudačjate
Purnasja purnam-adaja purnam-eva-vasišjate
Om Śantih Śantih Śantih

OM. TISTO JE POLNO. TO JE POLNO. IZ TISTE POLNOSTI IZHAJA TA POLNOST.
ČE ODVZAMEMO TO POLNOST OD TISTE POLNOSTI, JE OSTANEK ŠE VEDNO POLNOST.
OM MIR, MIR, MIR.

Hari Om Tat Sat

DODATEK I

(POSVEČENO) UMU

TVOJA ŽIVLJENJSKA ZGODBA

O um, o otrok maje !
Vedno iščeš obliko,
za naslon;

imaš dve obliki:
suddha manas, čisti um,
asuddha manas, nečisti um.
Čas, prostor in vzročnost

so tvoje kategorije.
Deluješ prek

zakona asociacij;

misliš, čutiš in veš.

Si Atma-šakti.

Ti si manomaja koša.
Si kot ogledalo;
Brahman se zrcali v tebi.
Primerljiv si z drevesom:

ego je seme tega drevesa,
sankalpe so veje,
buddhi je prvi poganjek.

Imaš še tri oblike:
zavestni um,

podzavestni um,

in nadzavestni um.
Sestavljen si
iz najfinejše oblike hrane.

Si skupek navad,

samskar in vasan.

Si štirikraten:

manas vrši sankalpa-vikalpo,

buddhi določa,

čitta izvaja,
ahankara sebe poudari.

Čitta spada pod um,

buddhi spada pod ahankaro.
Vse to je vritti-bheda.

TVOJE ROJSTVO

Tvoj oče, vrhovni Brahman,
je nekoč občutil osamljenost.

Bil je sam,

eden brez drugega.
Želel se je razmnožiti;
pomislil je:

“Naj postanem mnogo.”

V tvoji materi Maji
je bila vibracija ali spandan,

nediferencirana, nemanifestirana;

ravnovesje je bilo porušeno.

Takoj si se rodil.

Iz čiste sattve grajenega telesa;
poznan si bil po imenu manas.

Gospod ti je dodelil štiri naloge;

tako si postal štiridelen

manas, čitta, buddhi, ahankara.

Od Gospoda si se ločil
s samopotrjevanjem ‘jaza’.

Čutnim predmetom prepuščen

v družbi vseh petih čutov

pozabil si na svoj božanski izvor.

Navezal si se na sinove, ženo,

premoženje, imena, nazive in časti;

postal si povsem posveten.

Skozi avidjo, se pravi nevednost,

si se poistovetil s telesom,
sinovi, ženo, hišo in lastnino.

To vzrok je postal za tvoj padec
in vsakovrstne nesreče in trpljenja.

To je povzetek tvoje življenjske zgodbe.

Opusti navezanosti

in poistovetenje s telesom.

Izniči nevednost

z doseganjem Brahma-džñāne;

lahko postaneš eno z Brahmanom
in si povrneš svojo božansko naravo.

TVOJE BIVALIŠČE

O tavajoči um!

Imaš tri bivališča.

V budnem stanju,

v desnem očesu
in možganih bivaš;

v sanjskem stanju

počivaš v hita nadiju
v predelu grla;

v stanju sna globokega
počivaš v puritat nadiju
v predelu srca.

Po mnenju hatha jogijev
je adžñā čakra tvoj sedež.

Zlahka se te nadzoruje,

če nekdo osredotoči se na adžño.

Aspiranti zdaj poznajo

tvoja počivališča;

te zagotovo dosegli bodo

in boš neusmiljeno izgnan.

Zapusti ta bivališča

in se vrni v svoj prvotni dom,
Omkar Bhavan.

v brezmejnem Brahmapuriju.

TVOJA NARAVA

Primerjajo te z živim srebrom,
ker so tvoji žarki razpršeni.
Primerjajo te z jelenom,
ker nisi stanoviten.

Primerjajo te z opico,

ker vseskozi skačeš
od enega do drugega predmeta.

Primerjajo te s ptico,
saj kakor ona poletiš.

S prikaznijo si primerljiv,
ker se obnašaš kot hudič.

Primerjajo te z vetrom,
saj naglo gibaš se

kakor veter.

Primerjajo te z motorjem,

ker deluješ ob zalogah

hrane in goriva.

Primerjajo te z otrokom,
ker potrebuješ udarec s šibo.
V Kathopanišadi
primerjajo te z vajetmi;

Kdor čvrsto um na vajetih drži,

lahko doseže bivališče blaženosti.

Primerjajo te s psom,
ki se sprehaja po ulicah.

Primerjajo te s cvetjem,

saj častilec ponudi ga Gospodu;

To je edini dober kompliment zate.

TVOJI DEBELI PRIJATELJI

O um! O sovražnik miru!

Veliko imaš prijateljev.

Pomagajo ti

na različne načine.

Zato si zelo močan.

Je ahankara tvoj najljubši;
tudi on je zelo močan;

tvoj generalni je poveljnik.

Poželenje je tvoj debeli kolega;

je tvoja desna roka;

vedno živi s teboj;

je tvoj stalni spremljevalec;

nanj si navezan.

Jeza je tvoj tesni prijatelj;

je tvoj vojni minister;

je tvoja leva roka;

zelo ti pomaga.

Raga-dveša sta
tvoja intimna znanca;
zelo sta ti pri srcu;

sta tebi vedno na uslugo.

Pohlep je tvoj najboljši prijatelj;

Spremlja te kot tvoja senca;

je tvoj poslušni služabnik.

Ponos te hrani;

hinavščina ti služi;

moha ti svetuje;

ljubosumje te navdihuje;

zvijačnost pa poživlja;

Ona je tvoja ministrica za propagando.

Nepoštenje ti daje energijo;

aroganca te hrani;

prevara te pomlajuje.

TVOJI SOVRAŽNIKI

O um, zakaj se treseš?

Pokaži zdaj svojo moč.

Zdaj ne moreš obstati.
Prepusti se.

ali pa boš ubit.
Treseš se,

ko slišiš besede
vairagja, tjaga, sanjasa,

satsanga, sadhana, joga.
Vairagja je tvoj strašen sovražnik;

je sekira, ki te bo presekala.
Odrekanje je meč,
ki ti bo presekal grlo.
Sanjasa je atomska bomba,
ki te bo upepelila.

Meditacija te bo spekla.
Samadhi te bo ocvrl.

Hej um, poberi svoje pete,
takoj pobegni,

odpravi se.

Ne zadržuj se; ustavi svoje pustošenje.
Zdaj boš uničen.
Tvoji zobje bodo izruvani.
Odpihnilo te bo.

Razbit boš, ker tudi džapa in kirtan
sta se pridružila silam.

Pranajama je zelo učinkovita.
Vičara je ognjevita.

Viveka je vztrajna.

Zate ni niti najmanjšega upanja.
Vrni se v svoj prvotni dom
in mirno počivaj.

TVOJI TRIKI

Hej um! O popotnik!

V tej strašni samsari,

sem ugotovil tvoje trike;
zdaj me ne moreš več zavajati.
Z domišljijo mikaš ljudi sveta.

Povzročaš opojnost
in nemirnost uma.
Tudi tančico si nadeneš .

V predmetih ni ničesar;
a vendar ljudi prepričaš,
da je v čutnih predmetih velik užitek.

Pri ljudeh si vzrok pozabljivosti.
Povzročaš sprevrženost intelekta.

Dražiš, zapeljuješ in očaraš.

Monotonost se ti gnusi.
Vedno željan si raznolikosti.
Razvnemaš čustva.
Z nagoni se poigravaš.
Vznemirjaš čute.

Uničuješ razsodnost.

Navezanost, naklonjenost,

pohvala, spoštovanje, naziv in slava
so tvoje mamljive vabe.

Hej um! Ne morem živeti s teboj;

Ne morem več prenašati tvoje družbe.

Ti si izdajalec, diplomat.

Si izdajalski.

Zdaj se ne moreš igrati z mano.

Dovolj, dovolj je tvojih trikov.

Jaz sem Viveki.

Počival bom v Brahmanu.

Vedno bom blažen.

TVOJE SKRIVNOSTI

Hej um! O ubijalec Atmana!

Zdaj poznam tvoje skrivnosti.

Nimaš resničnega obstoja.

Pojavljaš se kot privid.

Svojo moč si izposojaš

od Brahmana, podlage.

Zgolj džada si,

vendar se zdiš inteligenten.

Skrivaš se ko tat,

ko odkrijejo tvojo naravo;

vsekakor si zadovoljen,

ko te nagovarjajo;

sikaš in dviguješ glavo,

ko si neposredno napaden.

Zlahka te je možno napasti

z metodo pratipakša-bhavana.
Samskare ohranjaš v podzavesti;

v tem je tvoja moč,

To je tvoja močna trdnjava.

Iz svoje trdnjave na plano prideš

in vedno znova napadeš dživo,

nato pa se skriješ

v podzavesti.

Igraš se z gunami.

Imaš tri barve:

belo, rdečo in črno.

Ko si satvičen, si bel;

ko si radžasičen, si rdeč;

ko si tamasični, si črn.

Vasane in sankalpe so
tvoje življenjske sile;
Če bodo uničene,

te ne bo nikjer;

zdaj te bom pokoril

in dosegel večno blaženost.

TVOJA BLODNJA

Hej um! Tvoja slava je nepopisna.

Tvoje bistvo je ena sama blaženost.

Rojen si iz sattve.

Čist si kot kristal in sneg.

Tvoje moči so neizrekljive.

Lahko storiš vse.

Lahko narediš stvari in jih tudi podereš.

Ti si se razvadil

v družbi radžasa in tamasa,

ob prijateljevanju s čuti in predmeti.

Pozabil si na svojo božansko naravo.

Slaba družba te je umazala

Zlobni vrittiji so te ponižali.

Nekoč te je zapeljalo poželenje;

zdaj si postal suženj poželenja.
Bil si zelo tih, miren in veder;

zaradi želja si zdaj nemiren.

Nekoč si bil zelo blizu Vrhovnemu Gospodu;

posvetnost je zaslepila tvoje srce

in te oddaljila od Gospoda.

Druži se s svetniki in modreci;

Izogibaj se družbi radžasa,
tamasa in čutov prav tako.
Osvobodi se madeža želja.

Lahko si povrneš svoj prvotni položaj;

Lahko dosežeš svoj prvotni sladki dom.

TVOJA ŠIBKOST

Hej um! Ti si največji bedak na tej zemlji!

Si otopel, neumen in trmast;

Nikoli nisi slišal besed modrih;

raje imaš svoje lastne neumne poti;

Ne želiš obiskovati satsange svetnikov;

Ne maraš mahatm, jih obrekuješ, sovražiš;
Ker si pristal na robu družbe;

vedno rad uživaš v umazaniji.

Nikoli ne odkriješ svojih napak,

rajši napihuješ napake drugih;

Njim celo naprtiš doše.
Nerad slišiš za pohvale drugih;
hočeš poveličevati le sebe;

Svoje napake spretno skrivaš.

Nikdar ne pomisliš na Gospoda,
na njegova slavna stopala,
ampak na vse vrste smeti.

Veš, da najvišjo blaženost imaš na dosegu

z meditacijo o Najvišjem Gospodu;

a vendar blodiš tu in tam

kakor potepuški pes.
Grajal sem te;

nagovarjal sem te;

dal sem ti opomine;

a držiš svojih se poti.

TVOJE MOČI

O, um! nisi šibak.

Nisi nemočen,

nisi berač.

Nisi suženj predmetov.

Nisi nečist.

Nisi uradnik.

Nisi reven.

Vsemogočen si.

Luč luči.

Si Sonce vseh sonc.

Si Kralj nad kralji.

Vse Gospodovo bogastvo pripada tebi.

Ti si nektarjev sin

otrok nesmrtnosti.
Ti si Amrita Putra.

Ti si čistost sama.
Ti si moč sama.
Ti si izvir radosti.

Ti si ocean blaženosti.

Si bazen nesmrtnosti.

Ti si reka sreče.

Si bivališče miru.

Si sladka harmonija.

Nemir ni tvoja narava.

Odlikuje te jasnovidnost.

Ašta siddhi ti pripadajo.

Nava riddhi so tvoji.

Moči presoje,

razločevanja, vičare,

razmišljanja, meditacije,

branja misli, telepatije,

trikala džñāne.

so vse samo tvoje.

Brahmakara vritti

vznikne samo iz tebe.

Vrata intuicije so v tebi.

Ključ znanja je pri tebi.

Ti si Gospod med gospodi.

POT DO BLAŽENOSTI

O um!

Pokazal ti bom pot

do večne blaženosti.

Pogumno stopi na pot

in pojdi naravnost v bivališče.

Ne misli več na predmete.

Ne bodi v družbi čutov.
Osvobodi se radžasa in tamasa.

Ubij vasane in koprnenja.

Odpovej se pojmoma ‘moje’ in ‘jaz’.

Naj bo tvoje ravnanje čisto.

Naj bo tvoje vedenje plemenito.

Naj bo tvoja ništha stabilna.

Bodi trden v svojih odločitvah.

Goji krepostne lastnosti.

Drži se vsakdanje duhovne rutine.

Sproti vodi duhovni dnevnik.

Upoštevaj “dvajset navodil ”.

Dve uri dnevno piši mantro.

Ljubi resnico in nenasilje.

Opravi 200 krogov džape.

Vsak dan eno uro izvajaj kirtan.

Preučuj Gito in Bhagavato,
Upanišade in Jogo Vasišto.
Posti se na ekadaši.

Uživaj preprosto, satvično prehrano.

Bodi zmeren v vsem.

Najprej uresniči saguno.

Na ta način se boš opremil
s štirimi sredstvi
in uresničil tudi nirguno.

Samo bhakti ti bo dala džñāno.

SLAVA BOŽANSKEGA ŽIVLJENJA

O um! Samo poslušaj

slavo Božanskega življenja.

Neizmerno jo boš vzljubil;
veselil se boš in plesal.
Slava božanskega življenja

je slava očeta, tvojega stvarnika,
tvojega gospodarja,
tvojega vira in opore.
Vedno boš miren.

Vedno boš blažen.

Z Gospodom boš eno.
Ne bodo te prizadele

nobene skrbi in tesnobe.

Lakota in žeja se te
ne bosta dotaknili.

Brez strahu boš,

brez utrujenosti in bolezni.

Noben sovražnik te ne bo priklenil.

Atomska bomba se te ne more dotakniti.

Vročina te ne bo mučila
in mraz ne omamil.
Mirno boš spal.

Užival boš v spanju brez spanca.

Doživeli boš samadhi.

Ni žuželk, škorpijonov, kač, komarjev.

Pil boš nektar nesmrtnosti.

Tam ni poplav, potresov, epidemij.

Tam ni skupnostnih sporov.
Ni huliganstva.

Tam ni nemirov ali stavk.

Tam tečejo reke medu.

Užival boš nebeško mano
in vso božansko aišvarjo.

Čutil boš enost z Najvišjim Gospodom.

Nikoli ponovno rojen na zemeljski ravni,

postal boš nesmrten.

PIJTE NEKTAR IMENA

O topoglavi um!

Odvrzi lenobo.

Meditiraj o Gospodu Hariju.

Pij, o Um,

ta nesmrtni eliksir

imena Gospoda Harija,

veselje častilcev,
zdravilo, ki uničuje
strah pred samsaro

in vse zablode v človeku.

Pij, o um,

božansko zdravilo
Šri Krišnovega imena,

ki vzbuja tok božanske ekstaze,

ki prebuja kundalini in ga dviguje

skozi sušumna nadi,

ki pomaga pri pretoku
nektarja iz sahasrare.

Pij, o um,

amrito Višnujevega imena.
Ni boljšega eliksirja

kot nektar spomina
na Gospodovo ime.
Ime te bo popeljalo

na drugo obalo

neustrašnosti in nesmrtnosti.

MANO-MANDIR (svetišče uma)

O um! Pij

nektar Gospodovega svetega imena.

Izogibaj se slabi družbi.

Opusti čaj, alkohol in kajenje.

Opusti tobak in drago obleko.

Nosi preprosta oblačila.

Sprejmi preprosto življenje
in vzvišeno mišljenje.

Druži se s svetniki,
častilci in modreci.

Prisluhni Gospodovi besedi.

Preženi poželenje, jezo in pohlep.
Ohranjaj svoje bivališče sveto.

Potem le Gospod

bo prebival v mano-mandirju,
v svetišču uma.

Čisti um

je hiša ljubezni.

Odstrani semena

ljubosumja in ponosa,

potem bo v tebi bival
le moj Kralj.

Prižgi luč ljubezni

in razsvetli Njegovo palačo.

SLUŽI SVETNIKOM

O butasti um!

V čutnih predmetih

ne moreš pričakovati

niti kančka sreče.

Opusti vse prazne upe,
če še vedno upaš.

To je tako, kot da bi poskušal
dobiti maslo z mešanjem vode.

To je kot poskus ptice čatake

pridobiti vodo iz dima;
njene oči se bodo pokvarile.

To je kot poskus
zajeti vodo iz privida;

ali da bi dobili srebro

iz biserne školjke.

Pomisli na Harijeve noge.
Recitiraj njegovo ime.

Živi v družbi svetnikov in bhakt.
Redno izvajaj kirtan.
Meditiraj o Njegovi podobi.

Služi svetnikom.

Užival boš v blaženosti.

OPOMIN

O um! V družbi častilcev poti predanosti se posveti;

da Šri Hari v tebi zgradil bo svoje sveto bivališče.

Za vedno opusti vse zlorabe ljudi in živali;

Ljubi in hvali vse, tako največje kot najmanjše.

Ob zgodnji zori, o um, pozorno razmišljaj o Rami;

Nato komaj slišno prepevaj sladko Ramovo ime.

Pravilnemu ravnanju, najvišjemu dobremu,
se niti za trenutek ne odpovej;

Za pravične, za vse človeštvo na zemlji,

izgovarjaj velik blagoslov.

O um! Nikoli ne imej zlobnih vasan.

Prav tako, hej um, grešne miselnosti nikoli ne imej.

O um! Etike in morale nikoli ne zapusti;

in vedno v sebi zaznavaj bistvo resnice.

O um! vse grešne namene moraš opustiti;

vse življenje se drži čistega in iskrenega namena.

Opusti domišljijo, ki si zaman želi čutnega užitka;

Takšno popuščanje prinaša sramoto

za vse življenje in neskončno obsojanje.

Nikoli ne goji, o um, jeze, ki je tako polna neizmerne škode;

nikoli ne imej grde želje z vsem njenim raznolikim čarom.

Nikoli ponosu in ljubosumju ne dovoli
niti najmanjšega dostopa do tebe,

dokler si živ.

V življenju si moraš zamisliti vzvišen ideal,

vse zlorabe sveta sprejemati z obzirnostjo.

Vedno bi moral sladko govoriti,

saj sladkost doseže najgloblje srce človeštva.

Izvajaj, o um, pravična, plemenita in čista dejanja,

ki bodo po smrti za vedno poskrbela,
da bo tvoj sloves trajal.
V nesebičnem služenju oponašaj sandalovino;

v najglobljem srcu moli za univerzalno dobro.

O um! Zemeljskega bogastva in zakladov si ne želi;

sebičnost narave, um, najbolj neusmiljeno zavrni.

Pohlep uma, kadar ni izpolnjen, prinaša veliko žalost;

grešna dejanja srce pozneje z ostrim obžalovanjem iztiri.

Naj tvoja ljubezen se vedno zliva na božanskega Gospoda.

Življenskim preobratom se mirno in brez strahu prikloni.

Fizične bolečine štej le za malenkosti,

saj si po svojem bistvu ti vladar narave.

POČITEK PRI HARIJEVIH STOPALIH

O um! Ves čas si imel
navado razmišljati

da so žena, otroci in bungalovi
tvoje veliko premoženje.

Ni se ti uspelo pokloniti

pred Najvišjim Gospodom in svetniki.
Počivaj, moj um, počivaj pri Harijevih stopalih.

O um! Zagotovo bo to telo padlo.
Življenja je z vsakim dnem manj;

Kača časa požira.
Prana bo zdaj zdaj odšla.
Ti si srečen in razigran.
Si smešen in neumen.

O um! Slep si.

Vidiš le to ničevost stvari.

Ne vidiš velikega konca, ki se bliža.
Smrt se tiho prikrade.

Prebudi se, o um,

iz spanca nevednosti
in pomisli na vsemilostnega Harija.
Zate ni nobenega upanja

razen prek slavnega Harija.

Prebij se skozi iluzijo

in se zateci k Hariju.

Potem si edini blagoslovljen.
Tako pravi Šivananda.

ZAKAJ POZABLJAŠ?

O um! Še vedno si v zablodi,
tudi ko opraviš nekaj sadhane.

In uživaš v satsangi velikih duš.
Zakaj pozabljaš, o um,

da je ta svet manifestacija Gospoda Harija?

Zakaj se jeziš, čeprav veš,

da so vsi oblike Gospoda Harija?

Zakaj Hariju, ki hrani ves svet
z raznovrstno hrano,
ponujaš stare plantanovke (banane)?

Kako zaman ponujaš Gospodu
sladkarije, sadje in šundal!
Hrani ga z nektarjem predanosti
in bodi srečen za vedno.

ŽRTVUJ STRASTI

O um, zakaj si tako zaskrbljen?

Opusti vse skrbi.

Ponavljaj ime Gospoda Harija.

Sedi v meditaciji na mirnem kraju.

Na skrivaj obožuj Gospoda,

da nihče ne bo vedel.
Od vsega pompa čaščenja

bi namreč postal ponosen.
Zakaj žrtvuješ živali?
Žrtvuj egoizem, raga-dvešo
in spolne strasti.

Zakaj so potrebni bobni,
zvonci in tum-tumi?

Zaploskaj z rokami

in položi svoj um k Njegovim stopalom.

Zakaj si prizadevaš, da bi ga osvetlil
s svetilko, petrolejko in svečo?

Prižgi draguljsko svetilko uma.

Naj se blešči dan in noč.

ZA UM IN ČUTE - I

Hej um Ti si bedak.
Zapeljal si me v labirinte čutov in me osramotil.

V prihodnje se ne bom več družil s teboj.

Igraš se skrivalnice. Si hudobna opica. Si potepuški pes. Si prašič, ki uživa v umazaniji. Si nizkoten bedak in vagabund.

Rojen si iz anande (blaženosti). Tvoje poreklo je zelo visoko. Tvoj oče je Brahman oziroma Absolut. Rojen si v zelo vzvišeni, ugledni in kulturni družini, a si s svojo nekoristno družbo degradiral sebe in tudi mene. Tudi tvoja mati maja je rojena v zelo vzvišeni družini. Je Brahmanova žena.

Tvoja svabhava je, da tečeš k zunanjim, čutnim predmetom. Tako kot voda po svoji naravi brez napora teče navzdol, tako tudi ti po svoji naravi tečeš k minljivim posvetnim stvarem. Dobivaš udarce in brce, a kljub temu ponavljaš iste stare zadeve. Postal si kakor stari, navajeni kriminalec. Noben nasvet in opomin ti ni prinesel nič dobrega niti ni popravil tvoje narave in značaja. Fej te bódi!

Zdaj se bom popolnoma odklopil od tebe. Pustil te bom pri miru. Lahko počneš, kar hočeš. Zbogom! Vračam se v svoje prvotno Vrhovno telo nesmrtnosti in večne blaženosti (param dhama).

Hej uho! Tudi tebe je pokvarilo druženje z umom. Z velikim veseljem poslušaš kritiko drugih in najrazličnejše novice iz sveta, ne uživaš pa toliko ob poslušanju Gospodove Lile in kirtana, verskih govorov in pridig.

Hej oči! Ne zanimajo vas Gospodova podoba, podobe Boga v svetiščih, svetniki in mahatme; ker ste povsem zatopljene v gledanje žensk.

O nos! Z velikim zadovoljstvom vonjaš vonj dišavnic, sivke itd.; vendar ne pokažeš nobenega zanimanja za vonjanje sladkega vonja cvetja, darovanega Gospodu.

O jezik! Od veselja plešeš ob uživanju sladkarij, sadja in vseh drugih slastnih jedi; vendar pa ne čutiš nobenega veselja, ko v templjih od Gospoda dobiš čaranamrito in prasad.

O koža! Veseliš se, ko se dotikaš žensk in drugih mehkih stvari; ne doživljaš pa sreče, ko se dotikaš stopal Gospoda ali svetnikov.

O vak-indrija! Vsak dan govoriš vse vrste nesmislov. Uživaš v žaljenju drugih, v zbujanju škandalov in zbadanju; vendar ne čutiš veselja ob petju Gospodovega imena in izvajanju džape ter preučevanju Gite in drugih svetih spisov.

O dlani! Z velikim veseljem jemljete podkupnine, pretepate druge, kradete tujo lastnino in se dotikate žensk; vendar ne čutite veselja ob dobrodelnosti, služenju revnim ljudem in sadhujem, ob čaščenju Gospoda in darovanju cvetja Njemu.

O stopala! Uživate v obiskovanju kinodvoran, klubov, restavracij in hotelov, ne najdete pa sreče v obiskovanju romarskih krajev, templjev in ašramov.

O čutila! V prihodnje se obnašajte pravilno. To je vaša zadnja priložnost. Izboljšajte se in si pridobite dobro ime. Če boste živeli za Gospoda in mu služili, boste vedno srečni. Vse tegobe se bodo končale.

Zbogom vsem!

ZA UM IN ČUTE - II

O um!

Vedno misli na Gospoda Narajano.

Ponavljaj Harijevo ime.

Meditiraj o Njegovi podobi s štirimi rokami.

Usmeri se k Njegovim lotosovim stopalom.

O jezik!

Vedno opevaj Ačjutovo ime in slavo.

Izvajaj kirtan in bhadžan.

Sprejmi Njegov prasad in čaranamrito.

Hej ušesa!

Poslušajte Kešavove lile in Harijev kirtan.

Hej oči!

Glejte podobo Mukunde.

O nos!

Vonjaj cvetove in liste svete bazilike, ki so bili uporabljeni pri čaščenju Šri Krišne.

O dlani!

Ponudite cvetje Govindi.

Pomahajte z lučkami Šri Rami.

Pometite tempelj.

Očistite luči v templju.

Prinesite cvetje in tulasi za čaščenje.
Bodite dobrodelne in služite,

v čaščenju Pandurange.

O stopala!

Opravite pradakšino okoli templja.

Krenite proti Višnujevim svetiščem na romanje.

O telo!

Služi bhaktam, svetnikom in guruju. Služi revnim in bolnim.

MOLITEV K GOSPODU

O Gospod sočutja!

Usliši mojo molitev.

Um je zelo zloben.

Je zelo nemiren.

Je neposlušen.

Ošteval sem ga

in mu dajal opomine,

tudi dobre nasvete.
Vendar muhasto blodi po svoje.

Jasno sem mu povedal,
naj ne jemlje laddujev,

kadar je driska.

Rekel je: "Zelo dobro.”

Kot gospa, ki ima porodne bolečine.

Toda spet je jedel laddu!

Povedal sem umu

naj ne govori slabo o drugih.

Toda nikoli ne opusti te navade!

Vedno znova sem mu govoril, naj se ne jezi.

Toda on se jezi zaradi nepomembnih stvari!

Ne morem nadzorovati uma.

Le Ti, ki notri stanuješ in ga spodbujaš, samo Ti ga lahko nadzoruješ, prosim, stori to zame.

DODATEK II

PSIHIČNI VPLIVI

OSEBNOST

Ko v splošnem jeziku rečemo, da ima dr. Tagore dobro osebnost, to pomeni, da ima dr. Tagore močno, čvrsto, visoko postavo, lepo polt, lep obraz, tanek nos, ostre in sijoče oči, širok prsni koš, mišičasto telo, simetrične okončine, kodraste lase in podobno. Tisto, po čemer se človek razlikuje od drugega, je osebnost. V resnici je osebnost nekaj več kot to. Vključuje človekov značaj, inteligenco, plemenite lastnosti, moralno ravnanje, intelektualne dosežke, določene udarne sposobnosti, posebne lastnosti ali karakteristike, sladek močan glas, itd. Seštevek vseh teh stvari sestavlja osebnost človeka. Ta ne sestoji zgolj iz telesnih značilnosti.

Kar imenujete dežnik, je v resnici dolga palica plus črna tkanina in nekaj drugih železnih kosov. Podobno je to, čemur pravite 'osebnost', v resnici zunanje fizično telo plus možgani in živčni sistem ter um, ki ima sedež v možganih.

Če je en človek sposoben vplivati na veliko ljudi, pravimo, da ima tak in tak človek magnetno osebnost. Popolnoma razvit jogi ali džñāni je največja osebnost na svetu. Lahko je majhne postave. Lahko je tudi grd. Lahko je oblečen v krpe. Pa vendar je mogočna osebnost, velik Mahatma. Na tisoče ljudji se zgrinja k njemu in se mu poklanjajo. Človek, ki je dosegel etično popolnost z nenehnim izvajanjem pravilnega ravnanja oziroma jamo in nijamo, ima prav tako magnetno osebnost. Lahko vpliva na milijone ljudi. Vendar je nižje od džñānija ali jogija, ki je v celoti spoznal samega sebe.

Dr. Samuel Johnson je bil nerodne postave, imel je trebuh in nesimetrične okončine. Vendar je bil največja osebnost svojega časa. Ni bil ne jogi ne džñāni. Imel pa je intelektualne dosežke. Bil je odličen esejist. Dobro je obvladal angleški jezik. Slovel je po svojem bombastičnem slogu. Imenoval se je Johnsonova angleščina. Prisluhnite nekaterim njegovim stavkom: "Ali boste tako prijazni, da mi dovolite, da vstopim v vašo dišečo votlino in iz nje izvlečem nekaj prašnatih atomov, ki ob vzpenjanju po nosni špranji močno dražijo vse moje vohalne živce?"

Tudi bogati ljudje imajo nekaj osebnosti. To je posledica "moči denarja". Lahko so požrešni. Denar ima svoj delež pri oblikovanju človekove osebnosti. Vanj vnese neke vrste barvo. Dobrodelna narava lahko prekrije njihovo razuzdano naravo in pošlje nekaj vonja na tuje. Ljudje se zgrinjajo k njim. Gospod Jezus pravi: "Dobrodelnost prekrije mnogo grehov."

Značaj podeli človeku močno osebnost. Ljudje spoštujejo človeka, ki ima dober značaj. Moralni ljudje so povsod deležni spoštovanja. Kdor je pošten, iskren, resnicoljuben, prijazen in liberalnega srca, ima vedno vpliv pri ljudeh in ga spoštujejo. Satvične vrline naredijo človeka božanskega. Kdor govori resnico in prakticira brahmačarjo, postane velika in dinamična osebnost. Tudi če izreče le besedo, je v njej moč in ljudi pritegne kakor magnet. Če želi človek razviti svojo osebnost, je oblikovanje značaja izrednega pomena. Brahmačarja je osnova magnetne osebnosti. Brez celibata ni mogoče razviti močne osebnosti.

Osebnost je mogoče razviti. Prakticiranje vrlin je nujno potrebno. Poskušati je treba biti vedno vesel. Mračnjak, zagrenjenež, ne more pritegniti in vplivati na ljudi. Je nalezljiv družbeni parazit. Povsod širi mračnost. Človek vesele narave z duhom služenja, s ponižnostjo in poslušnostjo lahko vpliva na milijone ljudi. "Podobno privlači podobno" deluje na fizični in duševni ravni. Človeku z močno osebnostjo ni treba pošiljati povabil ljudem. Podobno čebelam, ki priletijo in sedejo na cvetove brž, ko se odprejo, tako tudi manj vplivne ljudi privlačijo ljudje močne osebnosti, in sicer sami od sebe.

Močan, sladek glas, glasbeno znanje, poznavanje astrologije, astronomije, palmistrije, umetnosti, itd. prispevajo k človeški osebnosti. Človek mora vedeti, kako se obnašati in prilagoditi drugim ljudem. Govoriti je treba sladko in nežno. To naredi izjemen vtis. Biti morate vljudni in ustrežljivi. Do drugih se morate obnašati spoštljivo in obzirno. Kdor drugim izkazuje spoštovanje, ga tudi dobi. Ponižnost sama po sebi prinaša spoštovanje. Ponižnost je vrlina, ki pridobi srca drugih. Človek ponižnosti ima močan magnetizem.

Poznati morate načine, kako se približati ljudem. Vedeti morate, kako se z njimi pogovarjati in kako se do njih obnašati. Vedênje je najpomembnejše. Aroganten, trmast in samovšečen človek ne more nikoli postati človek močne osebnosti. Nihče ga ne mara.

Razvijte radostno naravo. Vedno imejte nasmejan in vesel obraz. To vam bo dalo dobro osebnost. Ljudje vas bodo imeli zelo radi. Vaši nadrejeni bodo vedno zelo zadovoljni. Imejte prijazno naravo, skromen in nevsiljiv temperament. Uspešni boste na razgovorih z vsemi pomembnimi osebami. Zapišite si, o čem naj bi tekel razgovor z njimi. Imejte majhno beležko kot opomnik ali listek v žepu. Dobro si zapomnite točke in govorite počasi in nežno. Takrat vas bo človek potrpežljivo poslušal. V pogovorih se ne vznemirjajte. Ne postanite živčni. Bodite pogumni. Izkažite spoštovanje s svojo iskrenostjo, takoj ko zagledate človeka. Ne bodite kakor pregovorni “baklonosec” v poročnem sprevodu. Z občutkom nežno sklonite glavo. Ta, na kogar ste se obrnili, bo neizmerno zadovoljen. Z veseljem vas bo sprejel z globokim občutkom in na razgovoru boste dosegli uspeh. Najprej spregovorite o pomembnih točkah in v mislih samo preverite, ali ste končali vseh želenih osem točk pogovora. Na Zahodu ljudje skrbijo za osebnost. V Indiji ljudje skrbijo za individualnost in trdijo: "Aham Asmi" - kar pomeni "Jaz obstajam". Poskušajo uničiti osebnost, da bi uresničili Jaz.

Prizadevajte si za magnetno osebnost. Poskušajte posedovati to čudno in skrivnostno moč, osebni magnetizem, ki očara in navduši ljudi. Razumite skrivnosti osebnega vpliva. Razvijte svojo moč volje. Pazite na odtekanje energije in jo ohranite. Uživajte v trdnem, cvetočem zdravju ter visokem standardu vitalnosti ter dosezite družbeni in finančni uspeh na vseh področjih življenja. Če lahko razumete neverjetne skrivnosti osebnega vpliva, lahko povečate zmožnost zaslužka ter si zagotovite širše in bolj radostno življenje.

Močna osebnost je vaše neprecenljivo bogastvo. "Kjer je volja, je tudi pot" je pregovor, ki velja danes in je veljal že v času Adama. Osvojite lovorike naziva in slave ter z dinamično osebnostjo dosezite uspeh v življenju. To lahko storite. To morate storiti. Zdaj poznate znanost. Podprl vas bom.

MOČ SUGESTIJ (predlogov)

Jasno morate razumeti sugestije in njihove učinke na um. Pri uporabi sugestij morate biti previdni. Nikoli nikomur ne podajajte napačnih sugestij, ki bi imele destruktivne posledice. S tem mu boste naredili veliko škodo in ne uslugo. Preden spregovorite, dobro premislite. Učitelji in profesorji bi morali temeljito poznati znanost o sugestiji in avtosugestiji. Potem lahko učinkovito izobražujejo in vzgajajo učence. V južni Indiji, ko otroci v hišah kričijo, jih starši prestrašijo z besedami: "Poglej tja, Balu! Prišel je Irendukannan. (Prišel je dvooki mož.) Bodi tiho. Ali pa te bom izročil temu človeku.” “Prišel je Pučandi (ali duh)” in tovrstni predlogi so zelo uničujoči. Otrok postane plašen. Otroški um je elastičen, nežen in prilagodljiv. Samskare se v tej starosti neizbrisno vtisnejo. Ko otroci odrastejo, postane spreminjanje in brisanje samskar skorajda nemogoče. Ko tak otrok odraste v moškega, se pri njem pojavi plahost. Starši bi morali v otrokove misli vnesti pogum. Dejali bi mu: “Tukaj je lev. Poglej leva na sliki ! Zarjovi kakor on. Bodi pogumen. Oglej si sliko Šivadžija, Ardžune ali Clivea. Postani viteški.” Na Zahodu učitelji otrokom pokažejo slike bojišč in rečejo: "Poglej sem, James! Sliko Napoleona. Oglej si njegovo konjenico. Ali ne bi rad postal vrhovni poveljnik vojske ali brigadni general? Otrokom vlijejo pogum v glavo že navsezgodaj. Ko odrastejo, se te samskare okrepijo z dodatnimi zunanjimi spodbudami.

Zdravniki bi morali temeljito poznati znanost o sugestiji. Iskreni in sočutni zdravniki so zelo redki. Zdravniki, ki nimajo znanja o sugestiji, naredijo več škode kot koristi. Včasih bolnike ubijejo, ker jih po nepotrebnem strašijo. Če se pojavi majhen kašelj nenavadne narave, zdravnik reče: "Zdaj, moj prijatelj, imaš T.B. Moraš oditi v Bhovali ali Švico ali na Dunaj. Moraš iti na zdravljenje z injekcijami proti tuberkolozi.” Ubogi bolnik je prestrašen. Nikakršnih znakov sušice ni. Primer je običajen. Gre za navaden katar prsnega koša zaradi izpostavljenosti mrzlemu vremenu. Od strahu in skrbi bolnik dejansko razvije ftizo zaradi napačne zdravnikove uničujoče sugestije. Zdravnik bi mu moral reči le: “Jutri bo vse v redu. Vzemite odvajalo in vdihujte malo evkaliptusovega olja. Prilagodite prehrano. Bolje je, da se danes postite.” Takšen zdravnik je sam Bog. Treba ga je častiti. Zdravnik lahko zdaj reče: “Če to rečem, mi bo odvzeta zdravniška praksa. Na tem svetu ne bom mogel nadaljevati.” To je napaka. Resnica vedno zmaga. Ljudje se bodo zatekali k vam, ker ste sočutni in prijazni. Vaš obseg dela se bo še razmahnil.

Obstaja zdravljenje s sugestijo. Gre za zdravljenje brez zdravil. To je sugestivna terapija. Z dobro in močno sugestijo lahko ozdravite vsako bolezen. Naučiti se boste morali te znanosti in jo prakticirati. Vsi zdravniki homeopatskega, alopatskega, ajurvedskega in unanijskega sistema bi morali poznati to znanost. Ta sistem lahko kombinirajo s svojimi sistemi. S to posrečeno kombinacijo bo njihova zdravniška praksa še bolj uspešna.

Ne padite zlahka pod vpliv sugestij drugih. Imejte lasten občutek za individualnost. Močna sugestija, čeprav na osebo ne vpliva takoj, bo delovala sčasoma. Nikoli ne bo šla v prazno.

Vsi živimo v svetu sugestij oz. predlogov. Naš značaj se vsak dan nezavedno spreminja zaradi druženja z drugimi. Nezavedno posnemamo dejanja tistih, ki jih občudujemo. Vsakodnevno sprejemamo predloge (sugestije) tistih, s katerimi smo v stiku. Delujemo glede na te sugestije. Človek šibkega uma se podredi sugestijam človeka vplivnega uma.

Služabnik je vedno pod vplivom sugestij svojega gospodarja. Žena je pod vplivom sugestij svojega moža. Bolnik je pod vplivom zdravnikovih predlogov oziroma sugestij. Učenec je pod vplivom učitelja. Nek običaj ni nič drugega kot produkt sugestije. Obleka, ki jo oblečete, vaše manire, vedênje in celo hrana, ki jo jeste, so le rezultat sugestij. Narava vrši sugestije na različne načine. Tekoče reke, sijoče sonce, dišeče rože, rastoča drevesa vam neprestano pošiljajo sugestije.

Vsi preroki v preteklosti so bili hipnotizerji. Dobro so poznali znanost sugestije. Njihove besede so imele ogromno moč. Vsaka beseda, ki so jo izrekli, je imela čarobno moč in poseben čar. Vsi poslušalci so bili kot začarani. Duhovni pridigar v umu drugih vzbuja hipnozo. Poslušalci pridejo pod vpliv njegovih sugestij.

V vsaki izrečeni besedi je moč. V besedah obstajata dve vrsti vrittijev, in sicer šakti-vritti in lakšana-vritti. V upanišadah je uporabljena lakšana-vritti. “Vedasvarupoham” ne pomeni “utelešenja Ved”. Lakšana-vritti označuje Brahmana, ki ga je mogoče doseči samo s študijem upanišad; samo s šabda pramano.

Moraš opaziti moč, ki jo besede vsebujejo. Če kdo drugemu reče ‘sala’ ali ‘badmaš’ ali ‘bedak’, bo takoj zapadel v stanje besa. Sledi spopad. Če koga nasloviš z ’Bhagavan’ ali ’Prabhu’ ali ’Maharadž’, bo neizmerno zadovoljen.

HIPNOZA IN MAGNETIZEM

Večji um lahko vpliva na manjši um. To je mesmerizem ali hipnoza. Sploh ni govora o novi znanosti, ampak je tudi anadi. Obstaja že od nekdaj. Šele Mesmer in Braid sta to znanost popularizirala na Zahodu. Hindujski rišiji so to znanost poznali že v davnih časih. Demosten in Sokrat, Višvamitra in Maharši Patandžali so v starih časih uporabljali hipnozo in magnetizem. James Braid, kirurg iz Manchestra, je bil tisti, ki je tej znanosti dal ime hipnoza in jo prvi utemeljil na Zahodu. Izraz hipnoza je grškega izvora in pomeni spanje.

Mesmer je bil filozof, zdravnik in astrolog. Rodil se je leta 1784, umrl pa leta 1815. Uvedel je teorijo živalskega magnetizma. Verjel je, da ima človek čudovito magnetno moč, s katero lahko zdravi in vpliva na druge ljudi. To moč je uporabljal pri zdravljenju različnih bolezni. Po njegovem imenu je znan sistem mesmerizma.

Vsi govorniki imajo moč hipnotiziranja. Zavestno ali nezavedno obvladajo misli poslušalcev. Poslušalci so omamljeni z vplivnimi besedami govornikov. Bili so tako rekoč očarani od nekdaj. Vsi znani pridigarji in preroki sveta so imeli to moč v izjemnem obsegu.

Sugestija je glavni ključ hipnotiziranja. Hipnotizer sugerira, obravnavana oseba pa deluje implicitno. Manjši um implicitno uboga višji um. Sugestija je zamisel, ki jo upravljavec posreduje subjektu. Sugestija je znanost. Človek mora biti zelo spreten pri izvajanju sugestije. Živimo v svetu sugestije ter pod čarobnim urokom in vplivom hipnotizma. Hipnoza je mogočna sila na svetu. Vsi smo pod vplivom uroka maje. Da bi pridobili znanje o Jazu, se bomo morali dehipnotizirati. Vedanta daje močne predloge, kako se lahko dehipnotiziramo. Hipnoza je stanje uma, v katerem besedne in vizualne sugestije sprejemamo kot resnične, ne glede na to, ali so resnične ali ne. Obstaja neustavljiva želja, da bi sugestije izvedli. Moč volje in moč sugestije sta zelo tesno povezani.

Operater razvija svojo moč hipnoze z vadbo gledanja v kristalno kroglo in drugimi metodami koncentracije. Tudi pranajama veliko pripomore k razvoju te moči. Zelo pomembna je tudi brahmačarja. Značajsko ohlapen človek ne more postati mogočen hipnotizer.

Človeka lahko hipnotiziramo s pogledom, sugestijo ali kretnjo. Operater naredi nekaj kretenj pred subjektom in ta preide v hipnotično stanje, medtem ko reverzno izvajanje teh subjekt vrne v normalno zavest. Včasih lahko hipnotizer, če je močan človek, skupaj hipnotizira več oseb iz gruče. Tistega človeka, ki se upira hipnotizerjevim sugestijam, ni mogoče tako zlahka hipnotizirati. Če človek verjame v hipnotizerja in misli, da ga je mogoče hipnotizirati, lahko hitro pride pod njegov urok in delovanje.

Obstaja tudi druga različica hipnoze, imenovana odrska hipnoza, pri kateri hipnotizer obravnava celotno občinstvo in pokaže več trikov. Gospo v stoječem položaju postavi v majhno tesno škatlo, ji zveže roke in zapre škatlo, nato pa škatlo razreže z žago. Nato taisto škatlo odpre in gospa pride ven nepoškodovana. Slavni fakir se je v Angliji povzpel na ploščad z rdečo vrvjo v roki, jo vrgel v zrak in se povzpel po vrvi, nato pa izginil v zraku. To je odrska hipnoza. To je slavni Fakirjev trik z vrvjo. Na fotografski plošči pa ni pustil nobenega vtisa. To je navsezadnje le trik. Hipnotizer hipnotizira dečka in mu položi glavo in noge na dva stola. Nato mu na telo položi težek kamen. Telo se ne upogne. Naadalje svoje občinstvo zaprosi, naj stisne prste obeh rok, in poskrbi, da skoznje steče močan električni tok. Dejansko začutijo šok, ki ga povzroči tok. Najprej sproži tok v svojih rokah in močno misli, da mora tok preiti na roke drugih.

Hipnoza je zelo koristna pri popravljanju slabih navad dečkov ter pri zdravljenju histerije in drugih živčnih bolezni. Odpravlja tudi navadi uživanja opija in pitja alkohola. Hipnotizer ne sme zlorabljati moči v napačne namene. S tem ga čaka brezupen propad. Kjerkoli je moč, je poleg nje tudi možnost za zlorabo. Obstajajo tudi skušnjave. Človek mora biti zelo previden.

Hipnotizer pogleda na drugi urni kazalec in ta se takoj ustavi. Osebo prosi, naj pogleda na drugo ročico ure, in ustavi njegovo razmišljanje. Njegove oči postanejo brezvoljne. Hipnotizer doseže, da se telo hipnotiziranega subjekta dvigne in premika po zraku skozi velik železni obroč. Hipnotizirani osebi zaveže oči, nakar ji ukaže naj hodi po cikcakasto ležeči vrvi na tleh. Sposoben je prebrati vsebino zapečatenega pisma in pravilno odgovarjati na vprašanja, kar dokazuje delovanje nezavednega uma hipnotizirane osebe. Lahko vidi skozi neprosojno steno. Čudovite so skrivnosti znanosti o hipnozi! Zahvaljujemo se gospodu Jamesu Braidu srečnega spomina.

TELEPATIJA

Telepatija je prenos misli z ene osebe na drugo. Tako kot se zvok giblje v eteričnem prostoru, se tudi misel giblje v mentalnem prostoru, čidakaši. Vsenaokrog je ocean etra. Vsenaokrog je tudi ocean misli. Misel ima obliko, barvo in težo, je prav tako materialna kakor ta svinčnik. Ko imate včasih kakšno dobro misel vznesene narave, je vedno težko reči, ali je to vaša lastna misel ali misel nekoga drugega. Misli drugih oseb vstopajo v vaše možgane.

Telepatija je bila prva brezžična telegrafija jogijev. Slednji pošiljajo sporočila prek telepatije. Misel potuje s svetlobno hitrostjo, ki je nepredstavljiva. Včasih zvečer tako intenzivno pomislite na prijatelja, da od njega zgodaj zjutraj prejmete pismo. To je nezavedna telepatija. Vaša močna misel je potovala in takoj dosegla možgane vašega prijatelja, ki vam je tedaj na mestu odgovoril. Toliko zanimivih in čudovitih stvari se

dogaja po svetu. Običajno tisti ljudje, ki niso razvili telepatske moči, tavajo v temi.

Telepatija je komunikacija uma z umom. Pri telepatiji ima pomembno vlogo epifiza, ki jo okultisti obravnavajo kot sedež duše. Epifiza je tista, ki dejansko sprejema sporočila. Gre za majhen predel živčevja, ki je vgrajen v možgane ali male možgane na dnu umskega ventrikla. To je endokrina žleza, ki je brez kanalov. Proizvaja notranji izloček, ki se neposredno izliva v kri.

Sprva vadite telepatijo na kratki razdalji. Za začetek je bolje vaditi ponoči. Prijatelja prosite, naj bo ob desetih zvečer dovzeten in osredotočen. Prosite ga, naj sedi v virasani ali padmasani z zaprtimi očmi v temnem prostoru. Poskusite mu poslati sporočilo točno ob dogovorjenem času. Osredotočite se na misli, ki jih želite poslati. Zdaj naj bo volja čim bolj močna. Misli bodo zapustile vaše možgane in prodrle v možgane vašega prijatelja. Na začetku tu in tam pride do nekaterih napak. Ko boste napredovali v praksi in dobro poznali tehniko, boste vedno pravilno pošiljali in sprejemali sporočila. Pozneje boste lahko sporočila posredovali na različne konce sveta. Miselni valovi se razlikujejo po intenzivnosti in moči. Pošiljatelj in prejemnik se morata intenzivno koncentrirati, potem bodo poslana sporočila imela moč, prejeta pa bo krasila jasnost in natančnost. Na začetku vadite telepatijo iz ene v drugo sobo pod isto streho. Ta znanost je zelo prijetna in zanimiva. Zahteva potrpežljivo vadbo. Brahmačarja je zelo pomembna.

Na drugega človeka lahko vplivate brez slišnega jezika. Potrebna je koncentracija misli, ki jo usmerja volja. To je telepatija. Tukaj je vaja za vadbo telepatije: pomislite na svojega prijatelja ali bratranca, ki živi v daljni deželi. V mislih si prikličite izrezano podobo njegovega obraza. Če imate njegovo fotografijo, si jo oglejte in se z njo na glas pogovarjajte. Ko se odpravite v posteljo, intenzivno in osredotočeno mislite na sliko. Kmalu ali že naslednji dan vam bo napisal želeno pismo. Preizkusite to tudi sami. Ne dvomite. Zelo presenečeni boste nad uspehov, ki vam bo vlil trdno prepričanje v znanost telepatije. Včasih, ko kaj pišete ali berete časopis, nenadoma dobite sporočilo od nekoga, ki vam je blizu in drag. Nenadoma pomislite nanj. Poslal vam je sporočilo. Resno je pomislil na vas. Miselne vibracije potujejo hitreje kot svetloba ali elektrika. V takih primerih podzavestni um prejme sporočila ali vtise in jih posreduje zavestnemu umu.

Veliki adepti ali mahatme, ki živijo v himalajskih votlinah, prek telepatije prenašajo svoja sporočila do zaslužnih aspirantov ali jogijev širom sveta. Ti džidžnasuji ali jogiji izpolnjujejo njihova naročila in širijo svoje znanje daleč naokoli. Ni potrebno, da bi mahatme prišle na ploščad in pridigale. To, ali pridigajo ali ne, sploh ni pomembno. Že njihovo življenje je utelešenje nauka. So živo zagotovilo za uresničitev Boga. Pridiganje na ploščadi pripada drugorazrednemu tipu ljudi, ki nimajo znanja o telepatiji. Skriti jogiji prežemajo svet s svojimi duhovnimi vibracijami in magnetno močjo bolj kot jogiji na prizorišču. V teh dneh kongresniki pričakujejo, da bodo celo sanjasiji delali na kongresni platformi. Celo silijo jih v to. Ker je njihov um zasičen s samskarami karme, t.j. delovanjem, ne morejo dojeti in razumeti veličine, koristnosti in velikodušnosti čiste nivritti dhjana-jogijev. Področje ali domena delovanja sanjasijev je povsem drugačna. Ne morejo postati predsedniki skupščin ali svetov. Njihovo področje je kozmične narave. Njihovo področje je adhjatmično, ki se nanaša na znanost o Jazu. Naj ponovim besede Bhagavana Šri Krišne:

”Lokesmin dvividha ništha pura prokta majanagha, džñanajogena samkhjanam karmajogena joginam.”

“Že zdavnaj sem pokazal, o mož krepostni, da na svetu tem sta dve poti: joga znanja za premišljujoče in joga delovanja za ljudi dejavne.” (Gita, III-3). Slava hinduizma bo izgubljena, če bodo sanjasiji izumrli. V Indiji se to ne more zgoditi. Samskare tjage in odrekanja so vgrajene v celice, živce in tkiva. Budisti so dobili menihe. Muslimani imajo svoje fakirje. Kristjani imajo svoje duhovnike, redovnike in častitljive očete. Vsaka religija ima ljudi v svetu, ki živijo v duhu odrekanja. V vsaki religiji mora biti nekaj ljudi, ki so popolnoma predani božanski kontemplaciji. Dolžnost družinskega človeka je, da skrbi za njihove potrebe. Potem bo deležen njihovega blagoslova. Ravno ti ljudje, ki živijo življenje (po načelih) nivritti marge, so tisti, ki lahko raziskujejo področje joge in svetu posredujejo nova sporočila. Ti ljudje so tisti, ki lahko resnično pomagajo najširšemu svetu in izvajajo loka-kaljano.

JASNOVIDNOST

Jasnovidnost je videnje oddaljenih predmetov skozi notranje astralno oko oz. psihično oko. Tako kot imate fizični čut v fizičnem telesu, obstajajo astralni dvojniki teh indrij v notranjem, subtilnem, astralnem telesu. Jogi ali okultist razvija te notranje organe z vadbo koncentracije. Razvije jasnovidnost. Lahko vidi predmete na oddaljenih krajih. Ta siddhi ali moč se imenuje dura drišti.

Tako kot svetlobni žarki prodirajo skozi steklo, tako kot rentgenski žarki prodirajo skozi trdne, neprozorne predmete, tako lahko tudi jogi vidi stvari skozi trdno steno, lahko vidi vsebino zapečatene ovojnice in vsebino pod zemljo skritega zaklada skozi svoje notranje psihično oko. Le-to je oko intuicije ali divja drišti ali džñāna-čakšu. To notranje oko moramo razviti s koncentracijo. Podobno kakor mikroskop poveča majhne celice, mikrobe itd., človek s tem notranjim očesom lahko zelo jasno vidi stvari iz astralnega sveta in jih lahko poveča tudi s posebnim ostrenjem notranje astralne leče.

Z voljo, močnim želenjem in razmišljanjem ustvari astralno cev in skozi to astralno cev vidi stvari na daljavo. Na samem začetku vid morda ne bo vedno jasen. Podobno učenju novorojenčka se tudi on uči na začetku. Z napredkom vadbe postane njegov notranji vid precej bolj jasen. Obstaja še ena metoda. Jogi se odpravi na astralno potovanje in med astralnim potovanjem vidi stvari nezavedno.

Tako kot svetlobni žarki potujejo po prostoru, tako tudi astralni svetlobni žarki potujejo z ogromno hitrostjo. Astralno oko jih ujame. Vsak od vas ima te astralne čute. Vendar jih le redki zavestno razvijajo. Jasnovidec lahko z vpogledom v zapise Akaše vidi pretekle dogodke, ima pa tudi trikala džñāno. Stopnja moči je pri različnih posameznikih različna. Napredni jasnovidci so zelo redki.

JASNOSLIŠNOST

Jasnoslišnost je poslušanje oddaljenih zvokov na astralni ravni s pomočjo astralnega ušesa. Postopek je podoben jasnovidnosti. Astralne zvočne vibracije ulovi astralni čut za sluh. Ni nujno, da je jasnovidec tudi jasnovidec. To sta dve različni sposobnosti.

Patandžali Maharši navaja metodo za razvijanje te sposobnosti daljinskega poslušanja. “Šrotrakasajoh” (Patandžali-jeve joga sutre, III-41). S pomočjo samjame o odnosu med ušesom in akašo pride do božanskega poslušanja. Samjama je kombinacija koncentracije in meditacije.

To moč imajo vsi prebivalci Pitriloke. Kadar njihovi potomci na tem svetu izvajajo šraaddho in tarpano, slišijo te zvoke z močjo jasnoslišnosti in so zelo zadovoljni.

Vsi ti psihični siddhiji so rezultat koncentracije. Precej podobo kakor obstajajo različni derivati oglja in katrana ter različni naftni pripravki, tako se tudi tovrstni siddhiji manifestirajo v jogiju, ko se koncentrira. Vse to so ovire na poti duhovnosti. Aspirant naj jih ignorira in razvije vairagjo. Le tako bo lahko dosegel cilj.

Vse zvočne vibracije preteklosti so v zapisih akaše. Jogi lahko te zvoke lepo sliši. Lahko sliši zvoke Shakespeara, Johnsona, Valmikija, Višvamitre itd. Tako kot lahko zdaj na gramofonskih ploščah slišite glasbo in pesem pevca, ki je umrl pred petdesetimi leti, tako lahko tudi jogi sliši zvoke teh oseb iz preteklosti, če koncentrirano poveže svoj astralni sluh z zapisi iz Akaše. Tako kot ostanejo v možganih in podzavesti vtisi vašega otroštva, ravno tako ostanejo v omenjenih zapisih tudi vtisi starih zvokov. Zgolj jogijsko tehniko je treba poznati. Tako kot lahko izkušeni zapisovalec v pisarni v kratkem času izvleče na dan kateri koli star zapis, tako lahko tudi jogi v hipu sliši zvoke dobrih starih dni.

DODATEK III

IZNIČENJE UMA

Um je Atma-šakti. Um je skupek vasan (želja) in sankalp (misli, predstav). Um je skupek raga-dveše (všečnosti in nepriljubljenosti). Izničenje uma je manonasa.

Manolaja je začasna absorpcija uma. To ne more zagotoviti mokše. Um se lahko ponovno vrne in tava med čutnimi predmeti. Samo manonasa lahko prinese osvoboditev oz. mokšo.

VIČARA

Kako se um očisti, spravi pod nadzor, kako se ustavijo njegove dejavnosti in kako se izniči? Tukaj je nekaj koristnih in praktičnih točk. Um je mogoče nadzorovati in izničiti z vičaro ali poizvedovanjem Kdo sem jaz? To je najboljša in najučinkovitejša metoda. To bo izničilo um. To je vedantska metoda. S filozofskim razmišljanjem spoznajte neresničnost uma.

USMRTITE EGO

Izkoreninite občutek ega. Ego je seme uma. Ta ‘jaz’ je vir vseh misli. Vse misli so osredotočene na mali ‘jaz’. Ugotovite, kaj ta sploh. Ta mali jaz se bo razblinil v nič. Vsrkal se bo v neskončni Jaz ali Parabrahmana, ki je vir malega ‘jaza’, t.j. ahankare (ega).

Sonce samouresničenja je v celoti vidno, ko izgine oblak ega.

VAIRAGJA

Vairagja (brezstrastnost) je še ena metoda za izničenje uma. Gre za odpor do predmetov čutnih užitkov z ugotavljanjem napak v čutnem življenju. Predmeti so minljivi. Čutni užitek je trenuten in navidezen.

ABHJASA

Abhjasa oz. vadba je naslednja metoda. Osredotočite um tako, da ga usmerite na Brahmana. Naj bo um stabilen. Abhjasa je nenehna meditacija. To vodi do samadhija.

NENAVEZANOST

Asanga ali nenavezanost je meč, ki pogubi um. V mislih se odmaknite od predmetov. Odtrgajte se. Navežite se. Odtrgajte ga od predmetov. In ga navežite na Gospoda. To počnite znova in znova. Z ognjem nenavezanosti se lahko uniči bistvo semena, ki je želja.

VASANA-KŠHAJA

Vasana-kšaja je še ena metoda. Vasana je želja. Odrekanje željam vodi do vasana-kšaje. To bo privedlo do izničenja uma (manonasa). Želja po predmetih užitka je suženjstvo; opustitev te želje je osvoboditev. Želja je najbolj bistvena narava uma. Um in ego sta sinonima.

PRANAJAMA

Vibracija prane povzroči gibanje uma. Daje mu življenje. Pranajama ali nadzor nad prano bo ustavil dejavnosti uma. Ne more pa uničiti uma do njegovih korenin, tako kot vičara.

NADZOR NAD MISLIMI

Nadzorujte misli ali sankalpe. Izogibajte se domišljiji ali sanjarjenju. Um bo uničen. Ravno izničenje sankalp je mokša oz. osvoboditev. Um je uničen, ko ni domišljije. Doživljanje utvare sveta je posledica domišljije. Um izgine, ko je domišljija popolnoma ustavljena.

ODREKANJE

Umsko odrekanje imetju je še ena metoda. Absolutno izkušnjo lahko uresničimo tudi, če se naučimo biti v stanju samadhija ’ustavljene-misli’.

BODITE URAVNOTEŽENI

Nadaljnja metoda sestoji iz doseganje ravnovesja. Bodite uravnoteženi v bolečini in užitku, vročini in mrazu itd.

Večni mir in večno blaženost doživlja le tisti, ki je presegel um in počiva v lastnem satčidananda Atmanu.

PREDANOST IN SLUŽENJE

Džapa, kirtan, molitev, predanost, služenje Guruju in študij so prav tako sredstva za izničenje uma.

SLOVAR IZRAZOV

OPOMBA: Sem spadajo le tisti sanskrtski izrazi, za katere angleški dvojniki niso navedeni hkrati (ali skoraj hkrati) z njihovim prvim pojavom v besedilu.

ABHASA: odsev
ABHEDA: brez razlike

ABHIMANA: egocentrična navezanost
ABHJASA: duhovna praksa

AČARJA: učitelj

ADAMBHITVA: nepretencioznost

ADHAMA-UDDHARAKA: dvigovalec potlačenih
ADHIBHAUTIK: elementarni

ADHIDAIVIK: nebeški

ADHJATMIK: duhovni

ADVAITA: nedvojnost

ADVAITA-NIŠTHA: vzpostavitev stanja nedvojnosti

AGNI: ogenj

AGNI-ASTRA: ognjena raketa

AGNIHOTRA: žgalna daritev

AHAM: “jaz” oz. ego

AHAM BRAHMA ASMI: jaz sem Brahman

AHANGRAHA UPASANA: meditacija, v kateri se aspirant poistoveti z Brahmanom

AHANKARA: ego(-izem)

AHIMSA: nenasilje

AIŠVARJA: božanske moči

Adžñā ČAKRA: središče duhovne energije med obema obrvema

AdžñāNA: nevednost

AKHANDA EKARASA: eno nedeljivo bistvo

AKARTA: neizvajalec

AKAŠA: eter

AKAŠAMATRA: samo eter

AKHANDA: nedeljivo

AKHANDAKARA: nedeljiv po naravi

AMALAKA: phyllanthus emlica, indijska kosmulja

AMRITA: nektar

AMRITA PUTRA: sin nektarja

AMSA: del

ANADI: brez začetka

ANAHATA: mistični zvoki, ki jih slišijo jogini

ANANDAGHANA: gmota blaženosti

ANANDAMAJA: polna blaženosti

ANANTA: neskončno

ANANJA BHAKTI: izključna predanost Gospodu

ANASAKTA: nevezan

ANATMA: ne-Jaz

ANITJA: minljiv

ANNAMAJA KOŠA: ovojnica hrane, grobo fizično telo
ANTARGATA: imanenten

ANTARIKA: notranji

ANTAR-INDRIJA: notranji čutni organ

ANTARDŽJOTI: notranja Svetloba

ANTARMUKHA VRITTI: introspektivni miselni tok

ANTARVAHA ŠARIRA: subtilno telo jogija, s katerim doseže vstop v telesa drugih

ANUBHAVA: duhovna izkušnja oz. spoznanje

ANUBHAVA-GURU: učitelj, ki je osebno dosegel duhovno spoznanje ANUSANDHANA: raziskovanje narave Brahmana

ANVAJA: pozitivni vidik

APANA: spuščajoči se dih

APANČIKRITA: nepotvorjen
APAS: voda

APAVADA-JUKTI: uporaba logične metode zanikanja
AŠABDA: brezzvočna

ASAMPRAdžñāTA SAMADHI: nadzavestno stanje, v katerem je um popolnoma izničen

ASANA: telesni položaj

ASANGA: nevezan

AŠRAMA: puščavnikov dom, tudi prostor učenja/bivanja za iskalce/guruja
AŠTA: osem

AŠTAVADHANA: opravljanje osmih stvari naenkrat

ASTI-BHATI-PRIJA: enako kot satčidananda, večne lastnosti, ki so lastne Brahmanu

ASTRA: raketa, priklicana z mantro

ASUBHA: neugodno

ASUDDHA: nečisto

ASUDDHA MANAS: nečisti um

ASVANI MUDRA: hatha-jogijska krija

ATMA(N): Jaz

ATMA-DRIŠTI: vizija videnja vsega kot Jaza

ATMA-DŽÑĀNA: spoznanje o Jazu

ATMAKARA: ki se nanaša na Atmana

ATMA-SAKŠATKARA: samouresničitev

ATMA-ŠAKTI: moč duše

AVASTHA: stanje
AVIČHINNA: neprekinjeno

AVIDJA: nevednost

AVINASI: neminljivo

AVJAKTA: nemanifestirano

BAHIRMUKHA VRITTI: navzven usmerjen miselni tok

BAHIR-VRITTI: enako kot zgoraj

BAHIR-VRITTI-NIGRAHA: omejitev navzvenskega miselnega toka

BAHJA-VRITTI-NIGRAHA: enako kot zgoraj

BHADŽANA: predano petje

BHAKTA: vdan častilec

BHAKTI JOGA: joga predanosti

BHASTRIKA PRANAJAMA: vrsta dihalne vaje

BHAVA(NA): odnosno občutje

BHAVA-SAMADHI: nadzavestno stanje, ki ga dosežejo predani z intenzivnim božanskim čustvom

BHEDA BUDDHI: intelekt, ki deli

BHOGA: uživanje

BHOKTRITVA: stopnja uživanja

BHRANTIMATRA: zgolj iluzija

BHUTADŽAJA: nadzor nad elementi

BHUTA-ŠAKTI: moč elementa

BRAHMAČARI(N): vzdržnež
BRAHMAČARJA: celibat
BRAHMAKARA VRITTI: misel na Brahmana

BRAHMA LOKA: svet Brahme, štiriglavega Stvarnika

BRAHMAN: Absolutna Resničnost

BRAHMANA: pripadnik duhovniške kaste

BRAHMA NADI: enako kot sušumna

BRAHMA-NIŠTHA: tisti, ki je utrjen v spoznanju Brahmana BRAHMANUBHAVA: Samouresničitev

BRAHMIN: enako kot brahmana

BUDDHI: intelekt

ČAITANJA: čista zavest

ČAKRA: središče duhovne energije

ČANČALA: nihajoč oz. nemiren

ČANČALATA: premetavanje uma

ČARANAMRITA: voda, posvečena z nogami božanstva ali svetega moža ČATAK: ptica

ČELA (hindujščina): gurujev učenec
ČIDGHANA: masa zavesti
ČINMAJA: polna zavest

ČINTANA: razmišljanje

ČIRANDŽIVI: tisti, ki je pridobil večno življenje

ČIT-MATRA: zavest sama

ČIT-SVARUPA: same oblike zavesti

ČITTA: podzavestni um

ČITTA-SUDDHI: čistost uma

DAMA: brzdanje čutnih organov
DAMBHA: hinavščina

DANA: dobrodelnost

DARPA: nečimrnost

DARŠANA: videnje

DEHADHJASA: navezanost na telo, poistovetenje s telesom

DEHATMA-BUDDHI: intelekt, zaradi katerega se poistovetimo s telesom DEVA: nebeško bitje

DEVATA: božanstvo, tudi Gospod
DHAIRJA: pogum

DHARANA: koncentracija

DHARMA: pravično ravnanje; značilnost
DHRITI: duhovna potrpežljivost

DHJANA: meditacija

DHJANA JOGA: joga meditacije

DINABANDHU: prijatelj revnih in nemočnih, Bog

DOŠA: napaka

DOŠA-DRIŠTI: vid, ki zaznava napake

DRIŠTI: vid

DRIŠTI-SRIŠTI VADA: teorija, da svet obstaja le, dokler ga zaznavamo DURA-DRIŠTI: pogled v daljavo

DVAITA: dualizem

DŽĀLA: žongliranje, iluzija

DŽAGADGURU: svetovni Guru

DŽAGAT: svet

DŽAGRAT: stanje budnosti

DŽALANDHARA BANDHA: vaja iz hatha joge

DŽAPA: ponavljanje Gospodovega imena

DŽIVA: individualna duša

DŽIVANMUKTA: tisti, ki je osvobojen v tem življenju

DŽIVASRIŠTI: stvaritve individualne duše, kot so egoizem, moja lastnost itd. DŽIVATMA(N): individualna duša

DŽÑĀNA: spoznanje o Jazu

DŽÑĀNA-BHUMIKA: raven znanja

DŽÑĀNAGNI: ogenj duhovnega znanja

DŽÑĀNA-INDRIJE: organi znanja ali zaznavanja

DŽÑĀNA JOGA: joga znanja

DŽÑĀNA JOGI(N): tisti, ki izvaja Jogo znanja

DŽÑĀNI(N): modrec modrosti

EKADASI: enajsti dan hindujskega luninega štirinajstdnevja

EKAGRA: enoumno

EKAGRATA: osredotočenost uma

GANIKA: prostitutka

GHRINA: slaba volja

GUNA: kakovost

GURU: duhovni učitelj

HATHA JOGA: joga telesne popolnosti

HIRANJAGARBHA: kozmični um

HITA: astralne cevi v bližini srca

IDA NADI: psihični živčni kanal, ki teče skozi levo nosnico

INDRIJA: čutni organ

IŠVARA: Gospod, Bog

JADŽÑĀ: žrtvovanje

JAMA: samoobvladovanje

JOGA: (lit.) združitev; združitev individualne duše z Najvišjo dušo; vsaka pot, ki omogoča takšno združitev

JOGABHRAŠTA: tisti, ki je padel iz visokega stanja Joge
JOGAMAJA: moč božanske iluzije

JOGA SADHANA: duhovna disciplina Joge

JOGI(N): tisti, ki vadi Jogo; tisti, ki je uveljavljen v Jogi

JONI-MUDRA: mudra, pri kateri s palci in prsti rok zapremo ušesa, oči, nos in usta, da lahko slišimo zvoke anahate

KALA-ŠAKTI: Božanska Mati, ki se manifestira kot čas
KALPA: obdobje 432.00.00.000 let
KALPANAMATRA: le v domišljiji
KAMA: želja, poželenje

KAMANA: hrepenenje

KANDAMULA: korenine in gomolji

KARANA ŠARIRA: vzročno telo ali semensko telo

KARIKA: komentar

KARMA: delovanje, ki deluje po zakonu vzroka in posledice
KARMA-INDRIJE: organi delovanja

KARMA JOGI(N): tisti, ki prakticira jogo nesebičnega služenja

KAŠAJA: subtilen vpliv v umu, ki ga povzroča uživanje, skrita vasana KEVALA ASTI: čisti obstoj

KIRTAN: petje Gospodovega imena
KRIJA: vadba hatha joge

KRODHA: jeza

KŠAMA: odpuščanje

KŠATRIJA: pripadnik kaste vojščakov in administracije

KULA-KUNDALINI: enako kot Kundalini

KUMBHAKA: zadrževanje diha

KUNDALINI: prvobitna kozmična energija, ki se nahaja v posamezniku KUTASTHA: na skali sedeči, nespremenljivi Brahman

LAKŠANA: značilnost
LAKŠJA: cilj

LAJA: absorpcija

LILA: božanska igra

LILA-VILASA: sijaj božanske igre

LINGA ŠARIRA: subtilno telo, astralno telo

LOBHA: pohlep ali požrešnost

LOKA-KALJAN(A): dobro sveta

MADA: ponos

MADHUKARI BHIKŠA: miloščina, ki se zbira od vrat do vrat, kot čebela, ki zbira med od cveta do cveta

MAHABHEDA: krija iz hatha joge

MAHARADŽA: cesar

MAHARŠI: veliki modrec

MAHATMA: velika duša

MAHAVAKJA: (lit.) veliki stavek; upanišadske izjave, štiri po vrsti, ki izražajo istovetnost med individualno dušo in Najvišjo dušo

MAHAVAKJANUSANDHANA: poizvedovanje o resnici Mahavakij

MALA-VASANA-RAHITA: osvobojen nečistoč in subtilnih želja

MANO-MANDIR: tempelj uma

MANAS: um

MANDALA: področje, sfera

MANIPURA ČAKRA: središče duhovne energije v predelu popka MANONASA: izničenje uma

MANTRA: zaklinjanje oz. sveti zlog za meditacijo

MANTRA SIDDHI: psihična moč, pridobljena s ponavljanjem mantre MARGA: pot

MATRA: enota; sam

MATSARJA: ljubosumje

MAUDŽA (urdu): sladka volja

MOUNA: tišina

MAJA: iluzorna moč Brahmana

MAJURASANA: pavja poza

MITHJA-DRIŠTI: uvid, da je vesolje neresnično

MITHJATVA-BUDDHI: intelekt, ki meni, da je ta svet neresničen

MOHA: zabloda

MOKŠA: osvoboditev

MUDRA: vrsta vaje v hatha jogi
MUKTI: osvoboditev

MULA AVIDJA: prvotna nevednost
MULA BANDHA: vrsta vaje v hatha jogi

MULADHARA ČAKRA: središče duhovne energije, ki se nahaja na dnu hrbtenice

MUNI: asket

MURKHA: neumnost

NADA: mistični zvok

NAJAJIKE: privrženci šole Njaja indijske filozofije

NAMA: ime

NAVA RIDDHIS: devet manjših duhovnih moči

NETI, NETI: ne to, ne to

NIDIDHJASANA: globoka meditacija

NIRABHIMANATA: osvobojen navezanosti na ego

NIRABHIMANI: tisti, ki je brez abhimane

NIRAKARA: brez oblike

NIRAVAJAVA: brez udov

NIRBIDŽA-SAMADHI: samadhi, v katerem se bidža ali semena samskare scvrejo s pomočjo znanja

NIRGUNA: brez lastnosti

NIRGUNA BRAHMAN: brezosebni Absolut brez atributov

NIRODHA: zatrtje

NIRVANA: zveličanje

NIRVIKALPA: brez modifikacij uma

NIRVIKARA: nespremenljiva

NIRVIŠAJA: brez predmeta

NISČAJATMIKA: s trdnim prepričanjem
NIŠKAMA: brez želje

NIŠKRIJA: brez delovanja

NIŠTHA: meditacija, ustalitev (v določenem stanju)

NISSANKALPA: brez misli ali domišljije

NIVRITTI: odrekanje

NIJAMA: upduhovne zapovedi in pravila za življenje
NJAJA: logika

OM(KARA): sveti zlog, ki simbolizira Brahmana

OM TAT SAT: blagoslov, slovesno klicanje božanskega blagoslova

PADMASANA: položaj lotosa

PARAMAHAMSA: četrti ali najvišji razred sanjasijev
PARAMANANDA: najvišja blaženost

PARAMATMA(N): Najvišja Duša

PARAM DHAMA: vrhovno bivališče (Brahman)

PINGALA NADI: psihični živčni kanal, ki teče skozi desno nosnico PITRILOKA: svet prednikov

PRABHU: Gospod

PRAČARANA: hatha jogijska krija
PRADAKŠINA: obhod

PRADŽÑĀ: Čaitanja (zavest), povezana s kavzalnim telesom v stanju globokega spanja

PRADŽÑĀNAGHANA: gmota zavesti

PRADŽÑĀ-ŠAKTI: moč zavesti

PRAKAMJA: neovirana volja

PRAKAŠA: osvetljenost

PRAKRITI: narava, primitivno neinteligentno načelo
PRAMANA: dokaz

PRANA: življenjska sila, življenjski tok
PRANAVA: enako kot OM

PRANAVA DHVANI: kozmični zvok Om-a
PRANAJAMA: nadzor nad dihanjem
PRAPANČA VIŠAJA: posvetni predmeti
PRARABDHA: usoda

PRASAD: vse, kar je posvečeno z darovanjem Bogu ali svetniku PRATIPAKŠA BHAVANA: vpeljava nasprotne ideje
PRATIŠTA: ugled, slava

PRATJAGATMA: notranji jaz, Brahman

PRATJAHARA: abstrakcija ali umik čutov od njihovih predmetov PRATJAKŠA: neposredno zaznavanje

PRAVAHA: poplava
PREMA: naklonjenost oz. prava božanska ljubezen
PRITHVI: zemlja
PUJDŽA: čaščenje

PUNDIT: učenjak

PURITAT NADI: ena od astralnih cevi ali subtilnih prehodov v telesu

RAGA-DVEŠA: privlačnost in odpor, všečnost in neodobravanje, ljubezen in sovraštvo

RAGA-RAGINI: melodične strukture v glasbi

RADŽA: kralj

RADŽASIČEN: strasten, aktiven

RADŽA JOGA: joga meditacije

RIDDHIJI: manjše duhovne moči

RIŠI: videc resnice
RUPA: oblika

SABHA: zbor

SADHAK: duhovni aspirant

SADHANA: duhovna disciplina

SADHU: pravični človek; sanjasi

SAGUNA: z lastnostmi

SAHADŽA: naravno

SAHADŽANANDA: stanje blaženosti, ki je postalo naravno

SAHADŽA PARAMANANDA: stanje popolne blaženosti, ki je postalo naravno

SAHADŽAVASTHA: nadzavestno stanje, ki je postalo naravno in stalno SAHASRARA: središče duhovne energije na vrhu glave

SAKŠI: priča
SAMA: umirjenost uma, ki jo povzroči izkoreninjenje vasan

SAMA-BHAVA: občutek enakosti

SAMADHANA: duševno ravnovesje

SAMADHI: stanje nadzavesti, v katerem doživljamo Absolutnost
SAMA-DRIŠTI: izenačen pogled

SAMANJA: navaden

SAMBHAVI MUDRA: hatha jogijska krija

SAMSARA: kolo transmigracije, cikel rojstva in smrti
SAMSKARA: vtis v podzavesti

SAMJAG-DARŠANA: nezastrto videnje
SAMJAG-DŽÑĀNA: vrhovno znanje
SAMJAMA: koncentracija, meditacija in samadhi

SAMJAVASTHA: stanje mirnodušnosti

SANDHJA: vsakodnevno čaščenje z daritvami Sončnemu bogu trikrat na dan ob sončnem vzhodu, poldnevu in sončnem zahodu

SANGRAHA BUDDHI: intelekt, ki želi kopičiti in posedovati

SANKALPA: misel, domišljija

SANKALPAMATRA: obstaja samo v mislih

SANKHJA: sistem indijske filozofije, ki ga je ustanovil Kapila Muni SANJASI(N): človek, ki se odreče svetu, menih

SAPTA SVARA: sedem not indijske glasbene lestvice
SARA VASTU: prava substanca, resnična entiteta

SARVA: vse
SARVANGASANA: jogijski položaj

SARVATMA BHAVA: čutenje enega samega v vsem

SATAVADHANA: početi sto stvari hkrati

SATČIDANANDA: (abolutni) obstoj-(absolutna) zavest- (absolutna) blaženost; Brahman

SATGURU: pravi učitelj, Mojster

SATSANGA: družba modrih

SAT SANKALPA: čista volja

SATTVIČEN: čisti

SATJA: resnica

SAVIKALPA: s spremembami

SAVITARKA SAMADHI: samadhi z argumentacijo

SEVA: služenje

SIDDHANTA: uveljavljen nauk

SIDDHASANA: meditativni položaj

SIDDHI: velika psihična moč; popolnost

SIRŠASANA: stoja na glavi

SMRITI: spomin

SOHAM: vedantska trditev, ki pomeni, da sem On (Brahman)

SPHURANA: vibracija, izbruh

STHULA AVIDJA: groba nevednost

STOTRE: hvalospevi

SUBHA: ugoden

SUDDHA: čisti

SUDDHA MANAS: čisti um

SUDDHA SANKALPA: čista volja

SUDDHI: čistost

SUKHA: sreča

SUKHASANA: udoben položaj

SUKŠMA: subtilen

SUKŠMA ŠARIRA: subtilno telo, astralno telo

SUŠUMNA: psihični živčni kanal, ki teče skozi hrbtenico in po katerem se z vadbo joge dviguje kundalini

SUŠUPTI: stanje globokega spanja

SUTRADHARA: ta, ki vleče niti, Bog

SVABHAVA: prirojena narava

SVADHJAJA: branje svetih spisov

SVAPNA: stanje sanjanja

SVARA-SADHANA: znanost o dihanju

SVARODAJA: enako kot zgoraj

SVARUPA: lastna narava

SVARUPA-LAKŠANA: razpoznavna znamenja bistvene narave Brahmana

ŠABDA: zvok

ŠABDA-BHEDA: razlika v zvoku
ŠABDA BRAHMAN: zvočna oblika Brahmana

ŠABDA-DŽĀLA: žongliranje z besedami

ŠAKTI: moč, potenca

ŠAKTI-ČALANA: krija iz hatha joge

ŠANTA-ŠIVA-ADVAITA: miren, ugoden, nedvojni Brahman
ŠANTI: mir

ŠASTRE: sveti spisi

ŠIVOHAM: vedantska trditev, ki pomeni: jaz sem Šiva (Absolut)
ŠLOKA: verz

ŠRĀDHA: vsakoletni obred, pri katerem se daritve darujejo manam ŠRADDHA: vera

ŠRUTI: glasbeni refren

TADANA: krija iz hatha joge

TAIDŽASA: Čaitanja, povezana z astralnim telesom v sanjskem stanju TAMASIKA: dolgočasna

TANMATRAS: subtilni elementi

TAPA: gorenje

TAPAS: pokora

TAPASJA: praksa pokore

TARPANA: obred oblivanje vode za zadovoljitev prednikov

TATTVA: načelo, resničnost

TATTVA-DŽÑĀNA: poznavanje Brahmana

TAT TVAM ASI: To, kar si

TIRTHA: romarski kraj, v katerem je običajno kopališče

TIRTHA-JATRA: romanje

TITIKŠA: vzdržljivost

TRATAK(A): vztrajno gledanje, bolščanje

TRIKALA DŽÑĀNA: poznavanje treh časovnih obdobij

TRIPHALA: trije sadeži, ki se uporabljajo v ajurvedskem medicinskem sistemu

TRIVENI: kraj, kjer se srečajo tri svete reke

TUL(A)SI: indijska rastlina svete bazilike

TURIJA: nadzavestno stanje

TUŠNIMBHUTA AVASTHA: nevtralno stanje uma

TJAGA: odrekanje

UDBODHAKA: spodbuda, buditelj

UDDIJANA: vaja iz hatha joge za dvig prepone
UDDIJANA BANDHA: enako kot zgoraj

UDGITHA: zvočna molitev, ki jo je v Čhandogja Upanišadi predpisano peti na glas

UNMANI AVASTHA: ugasnjeno stanje jogijevega uma

UPADHI: omejevalni dodatek, pripadajoča omejitev

UPAHITA ČAITANJA: čista zavest, povezana z upadhi, individualno dušo UPASAKA: častilec

UPASANA: čaščenje

URDHVARETAS: jogi, pri katerem se semenska energija pretaka navzgor v možgane in se shranjuje kot odžas šakti ali duhovna energija

UTSAHA: veselje, navdušenje

VAIRA-BHAKTI: stalno in intenzivno razmišljanje o Bogu, ki ga povzročata sovraštvo in sovražnost

VAIRAGJA: razpršenost

VAISEŠIKA: sistem indijske filozofije, ki ga je ustanovil Kanada Riši

VAK-INDRIJA: organ govora

VAKJA: stavek

VARUNA-ASTRA: vodna raketa

VASANA: prikrita subtilna želja; nagnjenje

VASTU: snov, entiteta

VAJU: zrak

VEDA: razodeti sveti spisi hindujcev, ki vsebuje Upanišade

VEDANTA: (lit.) konec Ved; miselna šola, ki temelji predvsem na vedskih Upanišadah

VIBHU: vseobsegajoče

VIČARA: poizvedovanje

VIDEHAMUKTA: tisti, ki je dosegel breztelesno odrešitev

VIDŽATIJA-VRITTI-TIRASKARA: zavračanje tujih misli, tj. misli, ki niso misli o Bogu

VIDŽÑĀNAMAJA KOŠA: intelektualni ovoj(nica) - razum

VIDŽÑĀNAVADA: subjektivni idealizem

VIKALPA: domišljija

VIKARA: modifikacije ali spremembe

VIKŠEPA: premetavanje uma

VIRAT: makrokozmos; Gospod v svoji podobi kot manifestirano vesolje VIRAT-VIŠVARUPA-DARŠANA: videnje Gospodove kozmične podobe

VISEŠA: posebno

VIŠAJA: čutni predmet

VIŠAJAKARA-VRITTI: tok objektivnega mišljenja

VIŠAJA-VRITTI-PRAVAHA: neprekinjen miselni tok posvetnih predmetov VISIŠTADVAITA: nauk o pogojenem nedualizmu

VISTARA: širjenje

VIŠVA: čaitanja (zavest), povezana z grobim telesom v budnem stanju

VIVARTA: iluzorni videz, navidezna variacija, prekrivanje

VIVEKA: razločevanje ali razsodnost

VRATA: verska zaobljuba

VRITTI: miselni val, sprememba uma

VJAKARANATMAKA: slovnična

VJADŽAKA: indikativ, manifestacija

VJAPAKA: vseprežemajoč

VJAVAHARA-RAHITA: brez posvetne dejavnosti

VJAVAHARIČEN: posveten

VJAVASAJATMIKA: z odločnostjo in namenom